Jedro

V obravnavani zadevi gre za pravdni postopek, ki se je nadaljeval po ugovoru dolžnika v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine in sta bili vloženi pripravljalni vlogi strank šele prvi vlogi v pravdnem postopku (enakovredni tožbi in odgovoru na tožbo). Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni dalo možnosti tožeči stranki, da se izjavi o prvi pripravljalni vlogi tožene stranke, kršilo določbo 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zavrnilni del 3., 4. in 5. točke izreka izpodbijane sodbe razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom: sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2006/00421, z dne 14. 01. 2006 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in postopek nadaljevalo kot po tožbi (1. točka izreka); zaradi umika tožbe, postopek ustavilo za 749,44 EUR (2. točka izreka); naložilo toženi stranki plačilo v korist tožeče stranke, v višini glavnice 843,43 EUR, zakonske zamudne obresti v znesku 107,10 EUR, zakonske zamudne obresti od skupnega zneska 950,53 EUR od 29. 12. 2005 dalje do dneva plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo, v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (3. točka izreka); toženi stranki je naložilo plačilo stroškov izvršilnega postopka v znesku 27,27 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 14. 01. 2006 dalje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (4. točka izreka); tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 131,06 EUR, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do prenehanja obveznosti (5. točka izreka).

Tožeča stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper izpodbijani del sodbe, to je zavrnilni del 3. in 4. točke izreka ter zoper 5. točko izreka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, s stroškovno posledico.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo je na podlagi novelirane določbe 5. odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločal sodnik posameznik, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

Sodba se sme v postopku v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je vodilo pravdni postopek v gospodarskem sporu majhne vrednosti po tem, ko je bil sklep o izvršbi razveljavljen. Dne 03. 10. 2007 je bil tožeči stranki vročen sklep, s katerim ji je bilo naloženo, naj tožbo dopolni v roku 8 dni. Tožeča stranka je slednje pravočasno naredila s prvo pripravljalno vlogo dne 10. 10. 2007, ki je bila tudi vročena toženi stranki 17. 10. 2007. Sodišče na tej točki tožene stranke ni opozorilo, da gre za gospodarski spor majhne vrednosti. Stranki sta bili 18. 05. 2009 vabljeni na prvi narok za glavno obravnavo, skupaj s opozorilom za SMV (spor majhne vrednosti). V osemdnevnem roku je tožena stranka vložila svojo pripravljalno vlogo z dne 26. 05. 2009. Prvi narok za glavno obravnavo je sodišče opravilo dne 08. 06. 2009 (list. št. 22), na katerem omenjene pripravljalne vloge tožene stranke ni omenilo tožeči stranki. Vloga z dne 26. 05. 2009 pa je bila tožeči stranki vročena šele 09. 06. 2009 (povratnica pripeta na list. št. 21).

Pravilen je tako pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s svojim postopanjem absolutno bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP) in s tem tožeči stranki vzelo pravico do izjave. Sicer drži ugotovitev sodišča, da je bil ugovor tožene stranke o višini sporne terjatve postavljen že v ugovoru v izvršilnem postopku, ko je zatrjevala, da ugovora ne more specificirati, ker vtoževanih računov nima. Glede na to, da tožeča stranka ob vložitvi predloga za izvršbo še ni predložila vtoževanih računov, je bil takšen ugovor tožene stranke zadosten v smislu obrazloženosti. Tožeča stranka je po višini zahtevek konkretizirano opredelila z vlogo z dne 10. 10. 2007, ko je tudi predložila vtoževane račune. Sam ugovor o višini sporne terjatve je tožena stranka na konkretizirani ravni obrazložila zato v svoji prvi pripravljalni vlogi in na slednjo se je oprlo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa slednja vloga tožeči stranki ni bila vročena pred narokom za glavno obravnavo in ji je bila tako onemogočena pravica do izjave, saj ugovoru ni mogla obrazloženo nasprotovati.

Sodišče prve stopnje se je samo izrecno opredelilo do navedb o višini in obrazložilo, da tožeča stranka ni pojasnila višine terjatve s svojo pripravljalno vlogo. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za pravdni postopek, ki se je nadaljeval po ugovoru dolžnika v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine in sta bili vloženi pripravljalni vlogi strank šele prvi vlogi v pravdnem postopku (enakovredni tožbi in odgovoru na tožbo). Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni dalo možnosti tožeči stranki, da se izjavi o prvi pripravljalni vlogi tožene stranke, kršilo določbo 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Ker je sodišče prve stopnje ob vročanju pripravljalne vloge tožene stranke stranke, kot je bilo obrazloženo, kršilo določbe pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje o tem delu zahtevka tožeče stranke razsoditi upoštevaje tudi navedbe tožeče stranke v pritožbi, s katerimi se je opredelila do ugovorov tožene stranke glede višine vtoževanih računov tožeče stranke.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).