Jedro

Tožbi je bilo treba ugoditi iz procesnih razlogov, ker v upravnem postopku ni bilo odločeno o vseh tožnikovih zahtevkih; ni namreč bilo odločeno o tožnikovem zahtevku v delu, ki se nanaša na ECO-0 (neposredna plačila na površino oz. za živali). Ker je tožena stranka tožnikovo pritožbo zoper sporno prvostopno odločbo zavrnila, je ostal del tožnikovega zahtevka, ki se nanaša na ECO-0, kljub obrazložitvi tožene stranke še vedno nerešen oz. o njem še vedno ni bilo odločeno, zato je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, št. ... z dne 29. 5. 2003 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. ... z dne 6. 6. 2002, s katero je prvostopni organ zavrnil zahtevek za izravnalna plačila na površino EKO-1-nižinsko za 29,60 ha.

V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je bila tožnikova zbirna vloga, katero je prvostopni organ prejel dne 3. 7. 2001, sestavljena iz obrazcev A-osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2001, B- osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2001- stalež živali, seznam parcel iz zahtevka za leto 2000, izjava o zakupu zemljišč, C - podatki o kmetijskih zemljiščih v uporabi za leto 2001 in D - zahtevek za neposredna plačila za površino za leto 2001. Iz prvostopnega spisa je razvidno, da je tožnik na obrazcu D - zahtevek za neposredna plačila na površino za leto 2001 pod zaporednimi številkami enote rabe od 01 do 005 vpisal zrnje in ječmen kot kmetijske rastline, ki se upoštevajo pri izračunu krmnih površin (KRM), za kar pa niso predvidena neposredna plačila na površino in za celotno površino, to je 29,60 ha, uveljavljal izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ECO-1. Tožnikov kmetijsko gospodarstvo ne leži v višinskem območju in drugih območjih z omejenimi možnostmi zaradi težjih pridelovalnih razmer. Glede na določbe 3. člena Uredbe ECO-1 so do izravnalnih plačil upravičena kmetijska gospodarstva v gorsko višinskem območju in strme kmetije, kmetijska gospodarstva v gričevnato hribovitem območju, kraškem območju in drugih območjih z omejenimi možnostmi zaradi težjih pridelovalnih razmer, na podlagi elaborata "Območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji", ki so v lasti ali zakupu in izpolnjujejo pogoje iz tehnične uredbe. Za kmetijska zemljišča v zakupu se upošteva razvrstitev v "Območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji", kot je določena za kmetijstvo gospodarstvo zakupnika. Tožnikovo kmetijsko gospodarstvo je uvrščeno v nižinsko območje, zato tožnik do izravnalnih plačil na površino ni upravičen. Zaradi tega je prvostopni organ zahtevek za izravnalna plačila na površino ECO-1 utemeljeno zavrnil. Tožnikovih pritožbenih navedb, da bi moral biti na napako opozorjen (glede uveljavljanja pomoči za krmila oz. oznake "KRM"), ni mogoče upoštevati. 3. odst. 5. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 (Ur. list RS, št. 34/2001 in 55/2001, v nadaljevanju "Uredba") določa, da upravičenci jamčijo za pravilnost v vlogi navedenih podatkov s svojim podpisom na vlogi. Po določbi 8. člena Uredbe po preteku roka za vložitev vloge zahtevkov iz te vloge ni več mogoče spreminjati in dopolnjevati, razen če je bil opravičenec pozvan na dopolnitev vloge. Po 3. odst. 15. člena Uredbe se spremembe in dopolnitve vlog, ki so jih upravičenci vložili po preteku roka za vložitev vloge oz. po preteku roka za dopolnitev vloge, ne upoštevajo.

Tožnik v tožbi navaja, da je po vložitvi vloge (pred tem je vlogo posredoval v pregled kmetijskim strokovnjakom) s strani prvostopnega organa dobil obvestilo za dopolnitev vloge (v zvezi z vinogradom), zato je prvostopni organ tudi obvestil, da izvršijo izbris zahtevka za vinograd, saj je po pregledu ugotovil, da za vinograd ne obstoja register oz. da ga tožnikovi starši niso prijavili. Tako je ponovno posredoval zahtevane podatke za popravek vloge. Zagrešil je napako pri velikosti površine v k.o. A, parc. št. 816/1, pri kateri je navedel podatek velikosti 8079 m2, v resnici pa je velikost 3678 m2, kot je bila prijavljena in vpisana v vlogi za leto 2000. Glede uveljavljanja pomoči za krmila z vpisom oznake "KRM" tožnik navaja, da dopušča možnost prepisovalne napake pri vpisu v obrazec D, ko bi naj bila vpisana šifra kmetijske rastline "KRM", namesto pravilnega vpisa "POL" (poljščine). Prvostopni organ tožnika v nobenem dopisu ni obvestil o možnosti navedene napake. Strokovnjaki na agenciji in pri toženi stranki bi lahko vedeli o legi njegove zemlje, prav tako bi ga lahko opozoril tudi strokovnjak pri potrditvi njegove vloge. Enako je pri oznaki "ECO". Tožnik se preživlja izključno s kmetijstvom in ugotavlja, da je posredoval vse zahtevane podatke za dopolnitev vloge, glede napačnih oznak "KRM" namesto "POL" pa ga agencija ni obvestila ali mu posredovala kakih vprašanj (torej ni zahtevala dopolnitve). Šlo je za čisto administrativno napako brez namena dajanja neresničnih podatkov, zato je prvostopni organ njegovo vlogo neupravičeno zavrgel. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse tožene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo svoje udeležbe v tem postopku.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi so neutemeljeni tožnikovi tožbeni ugovori, kolikor se nanašajo na zavrnitev njegovega zahtevka iz naslova izravnalnih plačil za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost- ECO-1. V tem delu je obrazložitev izpodbijane odločbe, kot jo je podala tožena stranka, celovita in korektna, zato se sodišče nanjo sklicuje v skladu z 2. odst. 67. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.list RS št. 50/97, 65/97, 70/00- ZUS). Po 3. členu Uredbe o uvedbi izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ECO-1 (Ur. list RS, št. 34/2001 - v nadaljevanju; Uredba ECO-1) so do izravnalnih plačil upravičena kmetijska gospodarstva v gorsko višinskem območju in strme kmetije v gričevnato hribovitem območju, kraškem območju in drugih območjih z omejenimi možnostmi zaradi težjih pridelovalnih razmer na podlagi elaborata "Območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji", v lasti in zakupu in izpolnjujejo pogoje iz tehnične uredbe. Tožena stranka je v zvezi s tem ugotovila (tožnik pa temu ne oporeka), da tožnikova kmetija v ta območja po navedenem elaboratu ne spada, zato tudi ne more biti upravičen do plačil iz naslova ECO-1. Pač pa so iz postopkovnih razlogov utemeljeni tožnikovi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na podporo iz naslova ECO-0- torej na podporo po 17. členu Uredbe, ki ureja pod A neposredna plačila na površino in pod B neposredna plačila za živali. Sodišče namreč ugotavlja, da prvostopni organ s sporno prvostopno odločbo o tem delu tožnikovega zahtevka v izreku prvostopne odločbe sploh ni odločil (niti tega dela ni obrazložil), saj se prvostopna odločba tako v izreku kot v obrazložitvi nanaša le na ECO-1, nič pa ne omenja oz. obravnava tožnikovega zahtevka v delu, ki se nanaša na ECO-0 po že navedenem 17. členu Uredbe. Tako torej s prvostopno odločbo ni bilo odločeno o vseh tožnikovih zahtevkih.

Tožena stranka je takšno prvostopno odločbo na tožnikovo pritožbo potrdila oz. pritožbo zavrnila, čeprav je pri tem očitno opazila, da se tožnikova vloga ne nanaša le na ECO-1, ampak tudi na ECO-0. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je namreč utemeljila tudi, zakaj je po njeni presoji neutemeljen tudi tisti del tožnikovega zahtevka, ki se nanaša na ECO-0. Ta del bi naj bil neutemeljen zato, ker je tožnik uveljavljal neposredna plačila iz naslova KRM (torej krmila), po tem naslovu pa mu podpora ne pripada, ni pa uveljavljal neposrednih plačil iz naslova POL (torej poljščine), zato njegove vloge v tem smislu tudi ni bilo mogoče obravnavati, popravki vloge pa, upoštevaje določbe 3. odstavka 5. člena (vlagatelj s podpisom jamči za točnost podatkov v vlogi) ter 8. člena Uredbe (po poteku roka za vložitev vloge ni več mogoče dopolnjevati) niso več mogoči. V zvezi s tem sodišče še ugotavlja, da je tožnik v obrazec B- stalež živali izpolnil rubrike, ki se nanašajo na prašiče (90 pujskov, 50 mladih prašičev, 45 prašičjih pitancev, 1 merjasec, 3 plemenske svinje), kar dodatno kaže, da bi tožnik z vlogo lahko uveljavljal podporo za krmila, ne pa za poljščine, kot sedaj navaja. Dejstvo pa ostaja, da niti prvostopni organ, niti tožena stranka, o tistem delu tožnikovega zahtevka iz obrazca D, ki se nanaša na neposredna plačila po 17. členu Uredbe (ECO-0) nista odločila v izreku svojih odločb. Tožena stranka bi morala potem, ko je bilo iz sporne prvostopne odločbe razvidno, da o delu tožnikovega zahtevka, ki se nanaša na neposredna plačila iz naslova ECO-0, sploh ni bilo odločeno (oz. da tožnikov zahtevek v tem delu sploh ni bil obravnavan), odločiti sama, če so za to seveda obstajali pogoji po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00, 52/02- ZUP, ali pa reševanje v tem nerešenem delu naložiti prvostopnemu organu. Ker tega ni storila, ampak je le zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sporno prvostopno odločbo, pri čemer je ostal del tožnikovega zahtevka, ki se nanaša na ECO-0, kljub obrazložitvi tožene stranke še vedno nerešen oz. o njem še vedno ni bilo odločeno, je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, zato ji je ugodilo na podlagi 3. točke 1. odst. 60. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.list RS št. 50/97, 65/97, 70/00- ZUS). V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ponovno odločiti o tožnikovi pritožbi, pri čemer bo morala upoštevati, da s prvostopno odločbo ni bilo odločeno o tožnikovem zahtevku v celoti.