Jedro

V izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, dolžnik obstoja terjatve, razen z ugovori ugasle (plačane) oziroma ovirane (zastarane, odložene) terjatve, ne more več izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 5.957,40 SIT v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z sklepom o izvršbi opr. št. I 97/22155-2 z dne 2.12.1997 dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave glavnice v znesku 19.660,50 SIT s pripadki in stroške upnika odmerilo na 13.065,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil ugovor in predlagal razveljavitev sklepa o izvršbi v celoti, na plačilo stroškov izvršilnega postopka pa naj se zaveže upnika. V obrazložitvi pritožbe navaja, da vtoževanih zneskov upniku ne dolguje, sicer pa iz prilog ni razvidno, na podlagi katerega dokumenta upnik terja dolžnika za vtoževani znesek. Dolžnik do upnika nima odprtih obveznosti, o čemer je upnika tudi pisno obvestil z dopisom z dne 17.4.1998, ki ga prilaga. Na ta dopis upnik ni odgovoril, niti ni kako drugače utemeljil svojih terjatev do upnika.

Upnik je na ugovor odgovoril in mu v celoti oporekal kot neargumentiranemu, pavšalnemu in podanemu v nasprotju z ZIZ.

Predlagal je njegovo zavrnitev in potrditev sklepa o izvršbi, hkrati pa je priglasil tudi stroške, ki jih je imel z odgovorom na ugovor.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi kot o pritožbi, ker ga je sodišče prve stopnje štelo za neutemeljenega (2. odst. 54. člena in 3. odst. 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Izvršilni naslov v tej zadevi predstavlja izvršljiva sodna odločba, to je pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pl 613/97 z dne 19.6.1997, s katerim je bilo ugodeno predlogu za izdajo plačilnega naloga (v prilogi A1). Na podlagi navedenega izvršilnega naslova je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo zaradi izterjave zneska 19.660,50 SIT s pripadki, ki bi jo dolžnik lahko izpodbijal z ugovorom le iz razlogov, določenih v 55. členu ZIZ. Takih razlogov dolžnik ni ugovarjal, njegove ugovorne trditve se nanašajo kvečjemu na terjatev iz izvršilnega naslova. Vendar pa v izvršilnem postopku dolžnik obstoja terjatve, razen z ugovori ugasle (plačane) oziroma ovirane (zastarane, odložene) terjatve, ne more več izpodbijati. Ker dolžnik ni navedel takih ugovornih razlogov, ki bi po 55. členu ZIZ lahko preprečili izvršbo, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor ni utemeljen po 2. odst. 54. člena ZIZ. Iz tega razloga je sodišče druge stopnje, ki je izpodbijani sklep presojalo tudi po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o povrnitvi stroškov odgovora na ugovor, ki ga je upnik moral podati, da je v skladu z 1. odst. 58. člena ZIZ preprečil domnevo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, temelji na 5. odst. 38. člena ZIZ. Stroške odgovora na ugovor, ki so bili potrebni za izvršbo, je pritožbeno sodišče v znesku 5.957,40 SIT odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika.