Jedro

Če je bila vročitev neuspešna, ker se je dolžnik z naslova, ki je naveden v predlogu za izvršbo preselil oz. je na tem naslovu neznan, je pa upnik izkazal, da ima dolžnik še vedno uradno prijavljen naslov stalnega bivališča na istem naslovu, sodišče predloga za izvršbo ne bi smelo zavreči kot nepopolnega.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrglo. Ugotovilo je, da upnik kljub pozivu naj sporoči pravilen dolžnikov naslov, ker sklepa o izvršbi na naslovu navedenem v predlogu ni bilo mogoče vročiti oz. naj predlaga, da se dolžniku postavi začasni zastopnik, ni založil stroškov za njegovo postavitev. Iz teh dejstev je zaključilo, da ni popravil predloga, niti plačal predujma za stroške postavitve začasnega zastopnika, zato je sklep o izvršbi na podlagi petega odstavka 82. člena ZPP in petega odstavka 108. člena ZPP razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo.

Zoper sklep se pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da je v zakonskem roku sodišču sporočil, da tudi po ponovnem preverjanju dolžnikovega naslova ugotavlja, da je ta enak kot na naslovu, ki ga je navedel v predlogu za izvršbo. Upnik je torej v predlogu navedel naslov za vročanje, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, zato je predlagal sodišču naj opravi vročitev v skladu z novim tretjim in četrtim odstavkom spremenjenega 143. člena ZPP-D. Ne sprejema izpodbijanega sklepa, saj je glede na podatke registra prijav sklep o izvršbi neutemeljeno razveljavljen in predlog za izvršbo zavržen. Predlaga razveljavitev.

Pritožba je utemeljena.

Četrti, peti in šesti odstavek 143. člena ZPP-D sta bila v postopku pred Ustavnim sodiščem razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča U-I-279/08-14 z dne 9.7.2009. Zato se upnik neutemeljeno v pritožbi sklicuje na novo ureditev vročanja. Pač pa je Ustavno sodišče v tej odločbi jasno povedalo, da se do drugačne zakonske ureditve vročanje v primerih, na katere se nanaša ta odločba, opravi na način kot izhaja iz 22. točke obrazložitve te odločbe. Iz 22. točke te obrazložitve pa izhaja, da morajo sodišča do drugačne zakonske ureditve vročanja postopati tako, kot se je v praksi uveljavilo ob stališču Vrhovnega sodišča v sklepu št. II Ips 72/2002 z dne 27.6.2002. V tovrstnih primerih morajo torej sodišča zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča (8. člen ZPPreb). Če se bo v takšnem postopku ugotovilo dejansko prebivališče tožene stranke, ji bo sodišče lahko sodno pisanje vročilo na ta naslov. Če tožene stranke ne bo mogoče najti in bo zato izbrisana iz registra prebivalstva, pa ji bo sodišče na predlog tožeče stranke lahko postavilo začasnega zastopnika. Ta pravila veljajo glede na določbo 15. čl. ZIZ tudi v izvršilnih postopkih. V konkretnem primeru bi zato sodišče moralo postopati v skladu s temi pravili. Če je bila vročitev neuspešna, ker se je dolžnik z naslova, ki je naveden v predlogu za izvršbo preselil oz. je na tem naslovu neznan, je pa upnik izkazal, da ima dolžnik še vedno uradno prijavljen naslov stalnega bivališča na istem naslovu, sodišče predloga za izvršbo ne bi smelo zavreči kot nepopolnega, ampak bi moralo, če upnik ni predlagal postavitve začasnega zastopnika, predlagati začetek upravnega postopka ugotavljanja dejanskega bivališča. Postavitev začasnega zastopnika pa je tudi pravica upnika in ne njegova dolžnost. Peti odstavek 82. člena ZPP jasno pove, da se tožba zavrže samo v primeru, ko je tožeča stranka (v našem primeru upnik) predlagala začasnega zastopnika, pa na poziv sodišča ni plačala stroškov postavitve začasnega zastopnika. V konkretnem primeru upnik ni predlagal postavitve začasnega zastopnika, zato mu sodišče ne more izreči sankcije iz petega odstavka 82. člena ZPP. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep po tretjem odstavku 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V nadaljnjem postopku bo torej sodišče pri vročanju moralo uporabiti določbo veljavnega 143. člena ZPP.