Jedro

Odločbe o odmeri dohodnine ni dopustno izpodbijati zaradi napačne odmere davka od dohodkov iz dejavnosti, saj gre v slednjem primeru za poseben postopek.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 70/2000, 92/2005 – odl. US in 45/2006 – odl. US) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka (v nadaljevanju: revident) izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 15. 7. 2004, na podlagi katere je bila zavrnjena revidentova pritožba zoper odločbo Davčnega urada Nova Gorica z dne 19. 11. 1999. Z navedeno prvostopno odločbo je bila revidentu odmerjena dohodnina za leto 1998 v znesku 2.448.799,00 SIT.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke (drugi odstavek 67. člena ZUS), poleg tega pa doda še nekaj razlogov, iz katerih sledi, da tožba ni utemeljena.

3. Revident izpodbija 1. točko izreka sodbe in sklepa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, podrejeno pa, da v tem delu izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ne presoja navedb, s katerimi revident izpodbija dejansko stanje, kajti Vrhovno sodišče je na dejansko stanje, ugotovljeno v dosedanjem postopku, pri svojem odločanju vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

9. Revizija se v izogib ponavljanju sklicuje na navedbe, podane predhodnem postopku. Po presoji Vrhovnega sodišča takšno sklicevanje na te navedbe ni dopustno in se Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje, kajti to je storilo že sodišče prve stopnje v sodbi. Revizija je samostojno (izredno) pravno sredstvo s posebnim (in omejenim) obsegom izpodbijanja. Ker je njen predmet sodba sodišča prve stopnje, se revident ne more sklicevati na navedbe, argumente in razloge, ki jih je podal v upravnem sporu na prvi stopnji. V reviziji je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti. Takšno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v več svojih odločbah (npr. X Ips 269/2006 z dne 23. 4. 2009).

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revident zadevi neutemeljeno navaja, da je bil v izpodbijani odločbi o odmeri dohodnine napačno upoštevan dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti.

11. Iz dejanskega stanja (3. stran obrazložitve odločbe tožene stranke) namreč izhaja, da je prvostopni davčni organ pri odmeri dohodnine upošteval davčno osnovo (dobiček), ugotovljeno z odločbo o odmeri revidentovega davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1998, zato niso utemeljene revidentove navedbe, da bi bil dobiček napačno upoštevan.

12. Če pa revident meri na to, da je bila odmera davka od dohodkov iz dejavnosti napačna, pa tega ne more izpodbijati v postopku v zvezi z odločbo o odmeri dohodnine, ampak mora svoje ugovore uveljavljati v postopku zoper odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti. V primeru, da bo v upravnem postopku ali upravnem sporu uspel izpodbiti odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, bo lahko ob izpolnitvi tudi drugih z zakonom predpisanih pogojev na podlagi 4. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP zahteval obnovo postopka odmere dohodnine.

13. Zakon o dohodnini - ZDoh v peti alineji 6. člena določa, da se v osnovo za odmero dohodnine všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po tem zakonu. Po drugem odstavku 123. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP pa pri odmeri dohodnine davčni organ upošteva davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Zakon torej ne določa, da bi morala biti odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti dokončna oziroma pravnomočna, zato je bila revidentu dohodnina za leto 1998 pravilno odmerjena od osnove, v katero je davčni organ vštel tudi davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za obravnavano leto.

14. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v več svojih sodbah, npr. X Ips 273/2005 z dne 11. 6. 2009. 15. Ker niso podani revizijski razlogi, na katere se revident sklicuje, niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.