Jedro

Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če je sodišče prve stopnje oprlo izpovedbo na skladno izpovedbo oškodovanke in njenega moža, ki sta obtožbo v celoti potrdila.

Izrek

Pritožba obdolženke M. G. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obdolženka M. G. je dolžna plačati 60.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Šentjurju pri Celju je z v uvodu navedeno sodbo spoznalo obdolženko M. G. za krivo storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 145/I KZ. Izrečena ji je bila pogojna obsodba, v okviru katere ji je bila določena kazen dveh mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi enega leta, šteto od pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje, obdolženka ne bo storila novega kaznivega dejanja. Odločeno je bilo tudi, da mora obdolženka plačati stroške kazenskega postopka in na 70.000,00 SIT odmerjeno povprečnino. Oškodovanka je bila s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo.   Proti tej sodbi se je z laično pritožbo pravočasno pritožila obdolženka, in sicer smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi je predlagala, da jo pritožbeno sodišče oprosti.   Pritožba ni utemeljena.   Ni res, da je sodišče prve stopnje spoznalo obdolženko za krivo samo na podlagi izpovedbe oškodovanke, ki po mnenju obdolženke ni resnična. Izpovedbo oškodovanke je v celoti potrdil tudi oškodovankin mož in pri tem tudi pojasnil, da je obdolženka tudi proti njemu mahala s sekiro. Obdolženka je tudi sama priznala, da je z oškodovanko in oškodovankinim možem že dalj časa v sporu in da je imela v roki sekiro. Tako je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje upravičeno verjelo oškodovanki glede poteka dogodka obravnavanega dne. Ni utemeljen predlog obdolženke za pridobitev poročila P. o neurejenih odnosih med oškodovanko in oškodovankinim možem. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odnosi med oškodovanko in oškodovankinim možem nimajo nobene zveze z obravnavanim kaznivim dejanjem in tako to dejstvo ne more vplivati na ugotovljeno dejansko stanje. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno. Pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je podana v korist obdolženke, po 386. členu Zakona o kazenskem postopku obsega tudi pritožbo zoper odločbo o kazenski sankciji. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je obdolženki izreklo pogojno obsodbo, saj je utemeljeno ocenilo, da jo bo ta vrsta kazenske sankcije odvrnila od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Glede na podane olajševalne okoliščine je sodišče prve stopnje ustrezno določilo tudi višino kazni in preizkusno dobo. Pri odločanju o pritožbi je pritožbeno sodišče v skladu s 383. členom Zakona o kazenskem postopku preizkusilo izpodbijano sodbo tudi po uradni dolžnosti, vendar pri tem ni zasledilo nobenih kršitev. Po obrazloženem pritožbi ni bilo ugodeno.   Ker obdolženka s pritožbo ni uspela, mora plačati povprečnino v višini 60.000,00 SIT. Povprečnina je odmerjena glede na čas trajanja in zamotanost pritožbenega postopka ter premoženjske razmere obdolženke, ki je samska in brez otrok ter lastnica kmetije v velikosti 10 ha.