Jedro

Sklep o spremembi vrednosti točke je bil namreč objavljen v Uradnem listu št. 22/2019 dne 5. 4. 2019, veljati pa je začel dan po objavi, torej dne 6. 4. 2019, kot to pravilno navaja pritožba. Skladno z drugim odstavkom 12. člena OT je pri presoji relevantne pravne podlage za odmero stroškov postopka bistven trenutek odločanja sodišča (in ne morebiti trenutek oprave procesnih dejanj), ker šele takrat nastane terjatev stranke za povrnitev stroškov postopka proti nasprotni stranki. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti novo vrednost točke v višini 0,60 EUR, kot je določena v prvem odstavku 13. člena OT.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov zviša za 122,82 EUR (na 522,65 EUR).

II. Tožnica je dolžna toženki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 74,66 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 121390/2017 v 1. in 3. tč. razveljavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške v višini 399,83 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo (II. točko izreka) je toženka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava glede odločitve o pravdnih stroških, in sicer 2. odst. 12. čl. in 1. odst. 13. čl. Odvetniške tarife (OT) v povezavi s Sklepom o spremembi vrednosti točke, objavljenem v Uradnem listu št. 22/2019 dne 5. 4. 2019. Z navedenim sklepom se je vrednost točke po OT zvišala iz 0,459 EUR na 0,60 EUR, pri čemer je navedeni sklep začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, tj. dne 6. 4. 2019. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana dne 23. 5. 2019, ko je že veljala višja vrednost točke, zato je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kot vrednost točke upoštevalo 0,459 EUR in s to vrednostjo pomnožilo priznanih 714 točk odvetniških storitev. Posledično je toženki odmerilo prenizek znesek pravdnih stroškov, saj bi ji moralo priznati 428,40 EUR in na to vrednost še 22% DDV, kar skupaj predstavlja 522,65 EUR. Predlaga spremembo II. tč. izreka sodbe tako, da se znesek pravdnih stroškov odmeri na 522,65 EUR, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Toženka utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj pri odmeri višine pravdnih stroškov ni uporabilo veljavne določbe 1. odst. 13. čl. OT, ki določa, da znaša vrednost točke 0,60 EUR. Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo 23. 5. 2019, kar je po uveljavitvi spremembe OT. Sklep o spremembi vrednosti točke je bil namreč objavljen v Uradnem listu št. 22/2019 dne 5. 4. 2019, veljati pa je začel dan po objavi, torej dne 6. 4. 2019, kot to pravilno navaja pritožba. Skladno z 2. odst. 12. čl. OT je pri presoji relevantne pravne podlage za odmero stroškov postopka bistven trenutek odločanja sodišča (in ne morebiti trenutek oprave procesnih dejanj), ker šele takrat nastane terjatev stranke za povrnitev stroškov postopka proti nasprotni stranki. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti novo vrednost točke v višini 0,60 EUR, kot je določena v 1. odst. 13. čl. OT. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče II. točka izreka sodbe spremenilo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP) tako, da je znesek pravdnih stroškov zvišalo na 522,65 EUR, kolikor ti znašajo ob zmnožitvi priznane vrednosti storitve v obsegu 174 točk s pravilno vrednostjo točke v višini 0,60 EUR.

6. Toženka je s pritožbo uspela, zato ji je tožnica na podlagi 1. odst. 154. čl. ZPP dolžna plačati tudi stroške pritožbenega postopka. Potrebni pritožbeni stroški toženke znašajo 100 točk za pritožbo zoper procesni sklep (2. tč. tar. št. 21 OT) in 2 točki za materialne izdatke (3. odst. 11. čl. OT). Seštevek se poveča za DDV v višini 22% seštevka, iz česar sledi, da stroški znašajo 74,66 EUR. Priznane stroške mora tožnica plačati toženki v 8 dneh (4. odst. 458. čl. v zvezi s 1. in 2. odst. 313. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).