Jedro

Precejšnja sprememba vrednosti, ki se mora izkazati z mnenjem sodnega cenilca o tržni vrednosti, mora biti posledica določene spremembe na nepremičnini ali spremenjenih tržnih razmer, nikakor pa ne gre za spremembo v smislu te določbe, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni izvedenec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnice, da se ugotovi nova vrednost nepremičnine in ponudniku S.K. iz S. za ceno 39.500.000,00 SIT domaknilo nepremičnino s parc. št. 115.S in 117.S, zemljiškoknjižni vložek št. 91 k.o. S.. Odločilo je, da se bo nepremičnina izročila ponudniku po pravnomočnosti tega sklepa pod pogojem, da do 29.5.2006 položi razliko v kupnini v znesku 39.106.000,00 SIT na račun sodišča in da se bodo ob izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi izbrisale vpisane pravice in bremena pri obeh nepremičninah.

Zoper ta sklep je vložila dolžnica pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je 22.3.2006 sodišču podala predlog, ki mu je priložila mnenje cenilca D.Š., iz katerega izhaja, da bi sodišče moralo na naroku ugotoviti novo vrednost nepremičnine. V skladu z določbo 178. člena ZIZ mora sodišče na predlog, ki mora biti vložen najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom, z odredbo ponovno ugotoviti vrednost nepremičnine, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Dolžnica je s predloženim mnenjem izvedenca dokazala, da je prometna vrednost nepremičnine na dan 28.2.2006 znašala 46.023.496,24 SIT iz česar je izhajala verjetnost, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje cenitve, ki je znašala 39.400.000,00 SIT precej spremenila. Izpodbijani sklep zato napačno ugotavlja dejansko stanje in v posledici tega zmotno uporabi materialno pravo, ko navaja, da dolžnica ni dokazala, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje cenitve precej spremenila. V skladu s členom 178. ZIZ je zadoščalo, da je dolžnica z verjetnostjo izkazala spremembo vrednosti, to je tudi storila. Napačno je stališče sodišča, da bi glede na določbo 178. člena ZIZ morala dolžnica dokazati, da se je vrednost nepremičnine precej spremenila od prejšnje cenitve I.Z.. Dolžnica je s predložitvijo novega cenitvenega poročila z verjetnostjo izkazala, da se je cena nepremičnine spremenila, zato njenega predloga sodišče ne bi smelo zavrniti. Napačno sodišče interpretira tudi 4. odst. 178. člena ZIZ, ko navaja, da bi morala dolžnica izkazati primerjalno cenitev cenitvi prvotno postavljenega cenilca I.Z.. Ta določba ne govori o nobeni primerjalni cenitvi, temveč navaja le, da spremembo v vrednosti stranke izkažejo s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine. Tako pa je dolžnica postopala, zato je izpodbijani sklep napačen in predlaga, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da predlogu dolžnice ugodi podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločitev, dolžnici pa naj se povrnejo stroški pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razlago prvostopenjskega sodišča glede smisla določbe 4. odst. 178. člena ZIZ, po kateri se lahko predlaga ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine, če se verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Precejšnja sprememba vrednosti, ki se mora izkazati z mnenjem sodnega cenilca o tržni vrednosti, mora biti posledica določene spremembe na nepremičnini ali spremenjenih tržnih razmer, nikakor pa ne gre za spremembo v smislu te določbe, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni izvedenec. Sodišče prve stopnje ima zato prav, da bi dolžnica s predlogom za novo cenitev lahko uspela le, če bi izkazala za verjetno, da se je vrednost nepremičnine precej spremenila od prejšnje cenitve sodnega izvedenca I.Z.. Tega pa s cenitvijo drugega cenilca, iz katerega ni razvidno, da bi sploh prišlo do kakšne spremembe na sami nepremičnini, ni izkazala. Zato je tudi pravilno stališče, da odstopanje v vrednosti, ki je posledica drugačnega vrednotenja nepremičnine ni moč obravnavati kot spremembo vrednosti. Sodišče prve stopnje je pravilno in zadosti ugotovilo dejansko stanje ter nanj pravilno uporabilo določbo 178. člena ZIZ. Ker je odločitev pravilna, v postopku pa tudi ni prišlo do nobene kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).