Jedro

Ker je druga upnica tekom predmetnega izvršilnega postopka umrla, je sodišče kot stranko v procesnem smislu pravilno označilo: dediči po pokojni, saj po podatkih spisa sklep o dedovanju še ni bil izdan ter novi upnik/i še niso vstopili v predmetni izvršilni postopek.

Niti ZIZ niti ZPP ne vsebujeta določbe, da bi lahko pasivno legitimirana stranka predlagala ustavitev postopka. Skladno z določbo prvega odstavka 43. člena ZIZ lahko v izvršilnem postopku predlaga ustavitev postopka samo upnik. Ker dolžnik, kot je že bilo pojasnjeno, v procesnem smislu nima položaja upnika, je sodišče prve stopnje utemeljeno njegov predlog za ustavitev izvršilnega postopka zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika z dne 20. 1. 2022 za ustavitev izvršilnega postopka.

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Navaja, da predloga za umik ni vložil kot dolžnik, ampak kot upnik. Sodišče mu je v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. s sklepom priznalo status dediča in mu s tem priznalo pravico do vstopa v vlogo upnika v predmetnem izvršilnem postopku. V primeru, da sodišče pritožniku ne bi priznalo vloge upnika, bi to predstavljalo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. in 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo (prvi odstavek 43. člena ZIZ).

5. Dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je kot upnik vložil predlog za ustavitev izvršbe. S sklepom o izvršbi z dne 9. 1. 2020 je bila dovoljena izvršba prve upnice B. B. in druge upnice A. A. zoper dolžnika C. C. Ker je druga upnica A. A. tekom predmetnega izvršilnega postopka umrla, je sodišče prve stopnje kot stranko v procesnem smislu pravilno označilo: dediči po pokojni A. A. saj po podatkih spisa sklep o dedovanju po pokojni A. A. še ni bil izdan ter novi upnik/i še niso vstopili v predmetni izvršilni postopek. Ker sklep o dedovanju po pokojni A. A. še ni bil izdan, je upnik skupnost njenih dedičev in ne posamezni morebiti dedič, kot zmotno pritožbeno izpostavlja dolžnik. Ker dolžnik v predmetnem izvršilnem postopku v procesnem smislu nima položaja upnika, pa sodišče prve stopnje tudi ni storilo pritožbeno očitane bistvene kršitve določb postopka po 8. in 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niti ZIZ niti ZPP ne vsebujeta določbe, da bi lahko pasivno legitimirana stranka predlagala ustavitev postopka. Skladno z določbo prvega postopka 43. člena ZIZ lahko v izvršilnem postopku predlaga ustavitev postopka samo upnik. Ker dolžnik, kot je že bilo pojasnjeno, v procesnem smislu nima položaja upnika, je sodišče prve stopnje utemeljeno njegov predlog za ustavitev izvršilnega postopka zavrglo.

7. Zato je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.