Jedro

Ni kršeno načelo tajnosti volitev, če je glasovalec prostovoljno izpolnil t.i. "drugo" oz. rezervno glasovnico, ki je bila označena oz. podpisana s strani predsednika volilne komisije in člana volilnega odbora, saj navedeno načelo prvenstveno pomeni zaščito glasovalca v tem smislu, da ima pravico do tajnosti na volitvah, zato ne gre za tako nepravilnost, ki bi imela za posledico razveljavitev volitev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek predlagatelja na ugotovitev, da so bile volitve članov sveta delavcev tožene stranke C., d.d. (pravilno: udeleženke C, d.d.) izvedene v nasprotju z določili Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in da se zato razveljavijo. Poleg tega je sodišče odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

Proti tej sodbi se pritožuje predlagatelj iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku predlagatelja v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je sodišče nepopolno ugotovilo okoliščine v zvezi z dvojno glasovnico, saj njegova zatrjevanja, naj bi volilni odbor iz zaprte volilne skrinjice v času trajanja volitev odstranil napačno glasovnico in vanjo vstavil novo, v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila osvetljena. Po mnenju pritožbe pa je pomembna tudi okoliščina, da je druga udeleženka v funkciji volilnega odbora volilcem razlagala, da morajo obkrožiti 5 kandidatov na glasovnici, kar je bistveno pripomoglo k drugačnim volilnim izidom, kot bi bilo to v primeru, da bi bilo volilcem pojasnjeno, da smejo zaokrožiti največ 5 kandidatov. V ta namen predlagatelj prilaga izjave nekaterih delavcev o navodilu predsednika volilnega odbora.

V odgovoru na pritožbo druga udeleženka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo pritožbo v skladu z 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90) v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka (2. odst. 354. člena ZPP) in pravilne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, dejansko stanje je popolno ugotovilo in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske in pravne zaključke sodišča prve stopnje in k ustrezni obrazložitvi odločitve v izpodbijani sodbi ter glede na pritožbene navedbe dodaja. Iz zbranega dokaznega gradiva in dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je druga udeleženka postopek volitev v svet delavcev prve udeleženke, ki so bile izvedene 15.1.1998, izpeljala v skladu z določili Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU - Ur.l. RS št. 42/93). Pri tem je za izpeljavo posameznih aktivnosti upoštevala vse z zakonom predvidene roke, sprejela ustrezni sklep o razpisu volitev (dne 9.12.1997), izdelala pa je tudi zapisnik o delu volilne komisije in o delu volilnega odbora, vse v skladu s 40. in 41. členom ZSDU, ter dne 16.1.1998 razglasila rezultate volitev. Prav tako iz zapisnika o delu volilnega odbora in o delu volilne komisije izhaja, da se je volitev od vseh 55 volilnih upravičencev udeležilo 53 delavcev in da je bila le ena glasovnica neveljavna, ker ni bilo mogoče ugotoviti volje volilca. Neutemeljene so v zvezi s tem pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo okoliščine v zvezi z dvojno glasovnico. Tako iz izpovedi predsednika volilne komisije D. G. kot iz izpovedi člana te komisije D. R. izhaja, da prva glasovnica, ki jo je izpolnil G. K., ni bila vržena v volilno skrinjico, temveč je bila uničena. D. R. je še povedal, da je bila glasovnica uničena komisijsko. Sodišče prve stopnje je v zvezi z dvakratnim glasovanjem G. K. sicer pravilno ugotovilo, da glede na dejstvo, da je delavec pri drugem glasovanju glasoval na označeni glasovnici, takšen način ni najustreznejši, vendar je tudi pravilno zaključilo, da pri tem ne gre za take nepravilnosti, ki bi imele za posledico razveljavitev postopka. Iz izpovedi vseh zaslišanih prič namreč izhaja, da je K. sam pristal na tak način volitev, kar pa ni nezakonito.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, naj bi druga udeleženka volilcem razlagala, da morajo na glasovnici obkrožiti 5 kandidatov.

Nobeden izmed zaslišanih prič izmed članov volilnega odbora in volilne komisije teh zatrjevanj predlagatelja ni potrdil. Vse zaslišane priče so izpovedale, da v primeru, če je kateri izmed volilcev na volišču vprašal, kako naj se voli, mu je bilo pojasnjeno, da se voli 5 kandidatov. Sicer pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je bila že glasovnica na volitvah dne 15.1.1998 takšna, kot to zahteva 37. člen ZDSU in ki je med drugim vsebovala takst: "Voli se 5 članov sveta delavcev". Glasovnica, ki jo je vpogledalo pritožbeno sodišče, pa je vsebovala tudi napotek, da se glasuje tako, da se obkroži zaporedna številka pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. Zaradi tega izjave nekaterih delavcev (izjave je predložil predlagatelj šele v pritožbenem postopku), da niso bili seznanjeni o možnosti izbire kandidatov, zato ne držijo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za lastnoročno napisane izjave, temveč le za fotokopije natipkanih izjav z enakim tekstom. Te izjave so datirane z 21. in 22.1. 1998, kar bi pomenilo, da je predlagatelj z njimi razpolagal že v teku postopka na prvi stopnji; ni jih predložil že v postopku na prvi stopnji, temveč šele v pritožbenem postopku. Dejansko stanje je že popolno ugotovljeno z dosedaj izvedenimi dokazi, zato podpisnikov izjav predloženih v pritožbenem postopku ni potrebo zaslišati.

Zaradi navedenega je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so volitve v svet delavcev prve udeleženke potekale zakonito in v zvezi s tem je tudi pravilno odločilo, da zahtevek predlagatelja ni utemeljen ter ga je v posledici tega zavrnilo.

Spričo vsega povedanega in ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije na temelju določbe 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).