Jedro

Zahtevku za izročitev stvari je mogoče ugoditi le v primeru, če ima tožena stranka stvar v dejanski oblasti, torej vsaj v posredni posesti, ki omogoča dostopnost do stvari.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v tč. 1 izreka (izročitev odvetniškega spisa) in v tč. 3 izreka (stroški) razveljavi in se zadeva v tem delu vrne v novo sojenje.

Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v tč. 2 tako spremeni, da se znesek 400.000,00 SIT (1.669,17 EUR) nadomesti z zneskom 500,00 EUR.

V ostalih delih se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih nerazveljavljenih in nespremenjenih delih.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo zahtevku za izročitev odvetniškega spisa v zadevi opr. št. N 32/97. Sodišče je dosodilo odškodnino v višini 400.000,00 SIT.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče ni upoštevalo ugotovitve, da toženka spisa nima v posesti, saj ga poseduje pooblaščenec H. F. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno, saj toženka spisa ne more izročiti, ker ga nima. Glede odškodnine pa pritožnica trdi, da tožnik ni utrpel nobene škode. Glede vpogleda v kazenski spis je podana prekluzija, ker je bil vpogled predlagan v tretjem pripravljalnem spisu. Tožnik ni bil na nobenem pregledu, ne obstaja nobena dokumentacija. Odškodnina bi pripadala le pri intenzivnih duševnih bolečinah. Uslužbenka P. ni zaznala kakšne reakcije. Terapevt dr. S. je tožnikov prijatelj. Tožnica je utemeljeno verjela navedbam v prijavi Odvetniški zbornici, saj so vse njene trditve izkazane.

Pritožba je delno utemeljena.

Izrek pod tč. 1 je nerazumljiv in ne bi bil izvršljiv, saj ne bi bil primeren izvršilni naslov po čl. 21 Zakona o izvršbi in zavarovanju. Iz izreka ni razvidno, za kakšen odvetniški spis teče pravda, saj ni navedena interna številka spisa, ni naveden obseg spisa glede števila listin, ni navedena vsebina in vrsta listin in tako dalje; torej manjkajo podatki, kateri in kakšen spis bi bil predmet eventualne izvršbe, oziroma kakšen spis bi morala tožena stranka prostovoljno izročiti. Vzrok za nerazumljivost izreka je v nepopolni tožbi, zato bi bilo treba najprej zahtevati dopolnitev tožbe glede preciziranja zahtevka.

Ne glede na opisano absolutno bistveno kršitev določb postopka pa so nejasni razlogi v sodbi, ko sodišče ugotavlja, da je sporni spis v dejanski oblasti toženke, čeprav je toženka spis izročila svojemu novemu pooblaščencu. Manjka namreč nadaljnja ugotovitev, ali je spis pri pooblaščencu toženki dostopen in ali bi ga lahko izročila ali vsaj fotokopirala za potrebe obračuna s tožečo stranko kot bivšim pooblaščencem. Samo v tem primeru bi bilo zadoščeno določbi II. odst. 92. čl. Stvarnopravnega zakonika, saj bi se vsaj posredno štelo, da ima toženka spis v dejanski oblasti. Dejansko stanje glede dejanske oblasti nad spisom, pa ni bilo dokončno ugotovljeno in obrazloženo.

Sodišče je pravilno ugotovilo temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke. Pri tem vpogled v kazenski spis ni bil odločilen, saj se je tožena stranka že v tožbi sklicevala na kazensko ovadbo in zasebno tožbo.

V prijavi odvetniški zbornici je bila zapisana žaljiva trditev, da je tožnik “zapravil spis”, čeprav je tožena stranka tudi v tej pravdi izpovedala, da je spis sama prevzela pri tožniku in ga potem izročila novemu pooblaščencu. Takšna trditev v prijavi je bila objektivno žaljiva za tožnika.

Sodišče je tudi pravilno ugotovilo obstoj duševnih bolečin zaradi razžalitve (čl. 179 in 182 Obligacijskega zakonika). Sodišče je pravilno sledilo izvedencu dr. J., ki je pri tožniku ugotovil hujšo prizadetost, saj je šlo za prilagoditveno motnjo pod šifro F 43.2. Pojavila se je depresija, tesnoba, zaskrbljenost, zdravljenje proti depresiji pa je trajalo nekaj mesecev. Priča Ž. T. je potrdil, da je bil tožnik nekaj časa napet in se je čutil izigranega.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila dosojena previsoka odškodnina v znesku 1.669,17 EUR in da je pravična denarna odškodnina v znesku 500,00 EUR. Sodišče je ugotovilo, da uslužbenka tožnika P. ni zaznala na delovnem mestu posebne reakcije. Iz spisa pa je tudi razvidno, da je toženka le podpisala prijavo na Odvetniško zbornico, ki jo je sestavil pooblaščenec; čeprav toženka vseskozi priznava, da je spis sama prevzela pri tožniku in je vedela, da ga tožnik “ni zapravil”.

Glede na delno razveljavitev sodbe je bil razveljavljen stroškovni izrek. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.