Jedro

Za upoštevnost izjave skrbnice o odstopu dednega deleža varovanke v zapuščinskem postopku je pomembno le, ali jo CSD odobri ali ne, ne pa tudi razlogi, ki so CSD narekovali sprejem njegove odločitve.

Sicer pa uveljavljanje in ugotavljanje dolgov zapuščine (kakršne predstavljajo tudi pogrebni stroški zapustnice) ne predstavlja vprašanj, ki so predmet obravnave v zapuščinskem postopku. Po določbi 162. člena ZD je predmet obravnave v zapuščinskem postopku zgolj ugotavljanje, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.

Izrek

Pritožbi dedinj se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju po pokojni J. H. pod točko I izreka ugotovilo, da zapuščina zapustnice obsega nepremičnini parc. št. 317/30 in 317/59, obe k.o. ..., denarna sredstva na transakcijskem računu pri A banki d.d. in sorazmerni del pokojnine za mesec marec 2016; pod točko II izreka razglasilo kot zapustničine zakonite dedinje sestri F. K. in V.L. vsako do 1/2 zapuščine, pod točko III izreka odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa pri zapustničinih nepremičninah vpiše lastninska pravica na ime zakonitih dedinj za vsako do 1/2, ti pa sta do 1/2 upravičeni razpolagati tudi z denarnimi sredstvi na TRR računu pri Abanki d.d. in s sorazmernim delom pokojnine za mesec marec 2016. 2. Zoper sklep sodišča prve stopnje sta pritožbi vložili dedinji F. K in V.L., slednja po skrbnici za poseben primer D. F. V pritožbah sta navajali, da menita, da CSD Hrastnik ni imel utemeljenega razloga za nasprotovanje izjavi skrbnice D.F. o odstopu dednega deleža varovanke V. L. sodedinji F. K., saj država za domsko oskrbo L. ne plačuje ničesar. Sicer pa se ne bi smelo prezreti tudi dejstev, da sta L., ko je bila še prištevna in K., sklenili ustni dogovor, da bo po J. H. dedovala K., ki je za H. več kot 15 let skrbela ter da K. v času zapuščinske obravnave ni uveljavljala terjatve do zapuščine, ker je več kot 15 let skrbela za zapustnico, zato, ker je bila prepričana, da bo dedovala tudi sestrin dedni delež. Ker je bilo to vse znano tudi hčeri L., to je skrbnici za poseben primer D. F., se je ta tudi odpovedala dedovanju v korist K. Pritožnici sta zato predlagali, da se pritožbama ugodi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Naloga skrbnika (tudi če je ta postavljen le za poseben primer, kot v konkretnem primeru), ki ga CSD postavi varovancu, je varovanje pravic in korist varovanca (178. in 187. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR). V zvezi z delovanjem skrbnika v zapuščinskem postopku 191. člena ZZZDR določa, da se sme skrbnik odpovedati dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo samo z odobritvijo centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Kot je razvidno iz vsebine zapisnika o naroku z dne 29. 6. 2016, je sodišče skrbnico za poseben primer na zakonsko nalogo skrbnice in pomembnost odobritve CSD za podano izjavo o odstopu dednega deleža izrecno podučilo, zato pa je napovedalo izdajo sklepa o dedovanju po prejemu izjave CSD o (ne)odobritvi skrbničine izjave, skrbnica za poseben primer pa je podala tudi izjavo, da v primeru, če CSD Hrastnik njene izjave o odstopu dednega deleža varovanke sodedinji K. ne bi odobril, v imenu varovanke sprejema dedni delež. Zapuščinsko sodišče je zato, ker je CSD ... za tem sodišče obvestil, da izjave skrbnice o odstopu dednega deleža varovanke ne odobrava, pravilno štelo, da ta ni učinkovita, ter kot upoštevno upoštevalo izjavo o sprejemu dednega deleža varovanke. Ker je za upoštevnost izjave skrbnice o odstopu dednega deleža varovanke v zapuščinskem postopku pomembno le, ali jo CSD odobri ali ne, ne pa tudi razlogi, ki so CSD narekovali sprejem njegove odločitve, so neutemeljene pritožbene trditve pritožnic, s katerimi izpodbijata takšno odločitev sodišča prve stopnje.

5. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v prvem odstavku 104. člena določa, da so neveljavne pogodbe, s katero kdo drugemu odtuji pričakovano dediščino, kakor tudi vsaka pogodba o dediščini po kom drugem, ki je še živ. Zato pa so pravno neutemeljena pritožbena zatrjevanja pritožnic o pomembnosti ustnega dogovora, sklenjenega med K. in L., da bo po zapustnici dedovala K., za predmetni zapuščinski postopek.

6. Glede na že zgoraj opisano ravnanje sodišča na zapuščinski obravnavi 29. 6. 2016, niso utemeljena pritožbena zatrjevanja, zakaj bi naj do konca zapuščinske obravnave pred sodiščem prve stopnje K. ne mogla priglasiti terjatve do zapuščine zaradi skrbi za zapustnico. Sicer pa uveljavljanje in ugotavljanje dolgov zapuščine (kakršne predstavljajo tudi pogrebni stroški zapustnice) ne predstavlja vprašanj, ki so predmet obravnave v zapuščinskem postopku. Po določbi 162. člena ZD je predmet obravnave v zapuščinskem postopku zgolj ugotavljanje, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zato pritožničina možnost uveljavljanja terjatve do zapuščine ne pomeni obravnavanja za zapuščinski postopek pomembnega vprašanja ter so takšna pritožbena zatrjevanja neutemeljena. Sicer pa so (po določbi člena 142 ZD) za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja odgovorni dediči, med dediči pa se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži. 7. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in členom 163 ZD), je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnic zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD).