Jedro

Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali po zakonu overjeno listino (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Če na ta način zapadlosti ni mogoče dokazati, se ta dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20. člena ZIZ). Iz smisla te določbe izhaja, da izvršilno sodišče ni pristojno, da na podlagi drugih dokazov ugotovi izvršljivost sodne poravnave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v II. in III. točki izreka spremeni tako, da glasi: - „Ugovoru se ugodi in se sklep o izvršbi I 1433/2016 z dne 25. 8. 2016 razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne.

- Upnica je dolžna dolžniku v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 156,00 EUR.“

II. Upnica je dolžna dolžniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti pritožbene stroške v znesku 212,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi razveljavilo za znesek 100,00 EUR ter v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka), v preostalem je ugovor zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je dolžnik dolžan upnici povrniti stroške v znesku 87,22 EUR, v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Proti delu sklepa, s katerim je sodišče dolžnikov ugovor zavrnilo (II. točka izreka) in zoper stroškovno odločitev (III. točka izreka), se po pooblaščenki pritožuje dolžnik iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) in iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ter predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa. Kot bistveno izpostavi, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje o takojšnji zapadlosti neporavnane terjatve ter tudi zmotno uporabilo zakonsko določilo tretjega odstavka 62. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Dolžnik je namreč prvi obrok po sodni poravnavi poravnal 19. 10. 2015, kar je ob upoštevanju tretjega odstavka 62. člena OZ pravočasno, saj je bila 18. 10. 2015 nedelja. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Poudarja, da so določila poravnave jasna in ne potrebujejo dodatne razlage. Dolžnik priznava, da je pri plačilu obrokov zamujal. S tem je bil izpolnjen pogoj nastanka zamude s poravnavo obveznosti, ki ga izvršilni naslov določa kot pogoj, da v takojšnje enkratno plačilo zapade celotna preostala dolžnikova obveznost. Zamuda namreč nastane takoj naslednji dan po zapadlosti posameznega obroka (prvi odstavek 299. člena OZ). Mnenja je, da 62. člen OZ v konkretnem primeru ne pride v poštev. Izpostavi še, da od dolžnika ne prejema nobenih informacij, kaj dolžnik s posameznimi prilivi poplačuje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje preizkusi izpodbijano odločitev v mejah razlogov v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pazi še, ali je odločitev obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka, navedenimi v drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno ter na razloge iz 1. do 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, pri razlogu iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ pa le, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Opravljen preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno dovolilo izvršbo, saj predložena listina, na podlagi katere je upnica predlagala izvršbo, ni izvršilni naslov (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo na podlagi sodne poravnave III P 809/2014 z dne 5. 3. 2015, sklenjene pred Okrajnim sodiščem v Mariboru (priloga A1). Po določbi prvega odstavka 20. člena ZIZ je sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. To pomeni, da je v poravnavi določen rok, v katerem mora dolžnik izpolniti s poravnavo določeno obveznost (dospelost terjatve) in od katerega je moč šteti, da dolžnik svoje zaveze ni pravočasno izpolnil. Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali po zakonu overjeno listino (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Če na ta način zapadlosti ni mogoče dokazati, se ta dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20. člena ZIZ). Iz smisla te določbe izhaja, da izvršilno sodišče ni pristojno, da na podlagi drugih dokazov ugotovi izvršljivost sodne poravnave.(1)

7. V obravnavani zadevi, ko upnica predlaga izterjavo nedospelih obrokov terjatve, je odločilno dejstvo, ali je za zapadlost celotne terjatve nastopil pogoj, določen s sodno poravnavo. Dokazno breme predčasne zapadlosti celotne terjatve je na upnici. Ta mora zapadlost dokazati na zakonsko predpisan način.(2)

8. Drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je izvršljivost konkretne sodne poravnave odvisna od nastopa razveznega pogoja. Ker gre za negotovo, bodoče dejstvo (zamuda s plačilom enega mesečnega obroka), ki so ga stranke sicer predvidele, nastopilo pa naj bi po zatrjevanju upnice kasneje (po sklenitvi sodne poravnave), s samim zapisnikom o poravnavi (priloga A1), na katerega upnica opira zahtevek, ni mogoče dokazovati zapadlosti terjatve.

9. Zapadlost je odvisna od bodočega, negotovega dejstva - zamude s plačilom enega mesečnega obroka, zato ga je treba ugotoviti na zakonsko predpisan način. Glede na zakonsko določen način dokazovanja nastopa negotovega, bodočega dejstva (drugi in tretji odstavek 20. člena ZIZ), izvršilno sodišče tudi ne more o zapadlosti terjatve, obremenjene z razveznim pogojem, torej o izpolnitvi pogojev za predčasno zapadlost terjatve, meritorno odločiti.(3)

10. Ker upnica ni dokazala zapadlosti terjatve na zakonsko predpisan način, predložila je le korespondenco med pooblaščenkama strank in izpis prometa na računu (priloga A2 do A4), sodna poravnava ni izvršljiva in ne predstavlja listine, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo za celotno terjatev (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).(4) Sodišče druge stopnje je zato dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da je ugovoru dolžnika ugodilo tudi v preostalem delu in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Spremenjena odločitev o ugovoru ima za posledico tudi spremembo stroškovne odločitve. Ker je dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel v celoti, je upravičen do povrnitve ugovornih stroškov, saj so mu bili povzročeni neutemeljeno (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Upoštevajoč določbo 155. člena ZPP in Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) je dolžnik upravičen do povrnitve naslednjih ugovornih stroškov: za sestavo ugovora po tar. št. 27/6 v zvezi s tar. št. 18, 200 točk ali 91,80 EUR(5) in 22 % DDV na priznano nagrado oziroma 20,20 EUR ter za stroške sodne takse za ugovor (tar. št. 4021 Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1) 44,00 EUR, kar skupaj znaša 156,00 EUR. Odločitev glede upničinih stroškov ugovornega postopka pa je sodišče druge stopnje spremenilo tako, da je upnica zaradi neuspeha dolžna vse svoje stroške kriti sama (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik je v pritožbenem postopku uspel v celoti, zato je upravičen do povrnitve priglašenih pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ), medtem ko upnica v posledici neuspeha sama krije svoje pritožbene stroške. Upoštevajoč OT je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov za sestavo pritožbe na podlagi tar. št. 27/6 v zvezi s tar. št. 18 v višini, 200 točk oziroma 91,80 EUR ter do 22 % DDV na priznano nagrado oziroma do 20,20 EUR (drugi odstavek 12. člena OT) ter do povrnitve stroškov sodne takse za pritožbo v višini 100,00 EUR (tar. št. 4031 ZST-1), skupaj 212,00 EUR.

Op. št. (1) : Borivoj Starović, Komentar Zakona o izvršnom postupku, Naučna knjiga, Beograd, 1987, stran 68. Op. št. (2) : Na dolžniku je dokazno breme v primeru, če bi terjatev po sodni poravnavi dospela z določenim dnem. Dolžnik bi moral dokazovati pravočasnost izpolnitve.

Op. št. (3) : Vsebinsko odločitev o dovolitvi izvršbe lahko sprejme le, če obstoji izvršilni naslov in izvršljivost že v času odločanja o upnikovem predlogu za izvršbo.

Op. št. (4) : Primerjaj sklep VSL II Ip 2693/2013 z dne 13. 11. 2013, sklep VSL I Ip 369/2010 z dne 12. 5. 2010. Op. št. (5) : Vrednost točke znaša 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT).