Jedro

V postopku za delitev stvari se prodaja na predlog vsakega od udeležencev opravi v nepravdnem (in ne v izvršilnem) postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem I. razdelku (I. in II. točka) izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. razdelku izreka izvršilni postopek, ki se vodi pod opr. št. In 95/2015 ustavilo v delu, ki se nanaša na razdružitev solastnine s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička (I. točka izreka), ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o predlogu A.A. v delu, ki se nanaša na razdružitev solastnine s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička, odločeno v nepravdnem postopku (II. točka izreka). V II. razdelku izreka je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu N 51/2010 z dne 2. 4. 2015 in Okrajnega sodišča v Novem mestu N 41/2012 z dne 14. 5. 2014 dovolilo izvršbo za izterjavo upnikove denarne terjatve (III. točka izreka) in stroške upnika odmerilo v višini 169,24 EUR (IV. točka izreka).

2. Dolžnica je v pritožbenem roku pri sodišču prve stopnje vložila vlogo, naslovljeno kot „odgovor na predlog za izvršbo“. Nasprotuje delitvi premoženja z utemeljitvijo, da je upnik 28. 5. 2014 podpisal pogodbo o posredovanju pri N., po delitvi 60% dolžnica, 40% upnik. Oporeka izterjavi denarne terjatve, izpodbija cenitveno poročilo in vpis hipoteke, pri čemer se sklicuje tudi na darilno pogodbo, s katero je bila nepremičnina podarjena otrokom. Predlaga, da se prekličeta izterjava in vpis hipoteke ter upoštevajo podpisan dokument o delitvi kupnine in darilna pogodba ter dejansko stanje. Višje sodišče je navedeno vlogo dolžnice obravnavalo kot pritožbo (le) zoper I. razdelek izreka. Pravno sredstvo dolžnice zoper sklep o izvršbi, izdan pod II. razdelkom izreka sklepa (III. in IV toča izreka), je namreč ugovor (drugi odstavek 9. člena ZIZ), za odločanje o katerem pa je pristojno sodišče prve stopnje in o katerem je bilo obenem tudi že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 29. 12. 2015. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijano odločitev (I. razdelek izreka) preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Izpodbijana odločitev temelji na določbah prvega odstavka 21. člena ZPP in drugega odstavka 123. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP v zvezi s 15. členom ZIZ, sodišče prve stopnje pa jo je utemeljilo s sklicevanjem na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 12. 1990, po katerem se v postopku za delitev stvari po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP prodaja na predlog vsakega od udeležencev po določbah Zakona o izvršilnem postopku (zdaj ZIZ) opravi v nepravdnem (in torej ne v izvršilnem) postopku.

6. Dolžnica navedene odločitve, katere bistvo je v tem, da bo upnikov predlog za razdružitev solastnine obravnavan (šele) v nepravdnem postopku, ne izpodbija. S pritožbenim zatrjevanjem sklenjene pogodbe o posredovanju pri prodaji nepremičnine dolžnica sicer nasprotuje sodni prodaji nepremičnine in s tem smiselno oporeka upnikovem predlogu, vendar pa so te njene navedbe glede na vsebino izpodbijane odločitve prenagljene. Dolžničino nasprotovanje izterjavi denarne terjatve in vpisu hipoteke pa je usmerjeno v izpodbijanje sklepa o izvršbi (II. razdelek izpodbijanega sklepa), medtem ko na pravilnost in zakonitost odločitve iz I. razdelka izpodbijanega sklepa, ki je predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku, ne more vplivati.

7. Glede na navedeno in ker obenem tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem I. razdelku izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).