Up-51/03 - 4

18. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 274/2002 z dne 24. 10. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 2022/2000 z dne 19. 12. 2001, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-27/00 z dne 23. 8. 2000 in z odločbo Upravne enote Kočevje št. 32101-227/93-516 z dne 9. 12. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je bila zavrnjena pritožnikova pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo, s katero je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju Ministrstvo) zavrnilo pritožbo pritožnika zoper odločbo Upravne enote Kočevje o zavrnitvi pritožnikove zahteve za denacionalizacijo. Upravni organ prve stopnje je zahtevo za denacionalizacijo zavrnil, ker je pritožnik kljub temu, da je bil pisno pozvan, ni dopolnil s potrdilom o državljanstvu za upravičenca, za katera je kot njun pravni naslednik (vnuk) uveljavljal zahtevo za denacionalizacijo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je vložil dve zahtevi za denacionalizacijo, eno za podržavljeno premoženje njegovih staršev in eno za podržavljeno premoženje starih staršev.

Ugotovitev upravnega organa, da je bil večkrat pozvan, naj dopolni zahtevo za denacionalizacijo, naj bi bila napačna.

Upravni organ naj bi ga dvakrat pozval v zadevi, ki se je nanašala na zahtevo za denacionalizacijo premoženja njegovih staršev. Na te pozive naj bi se tudi odzval. V zadevi, ki se je nanašala na zahtevo za denacionalizacijo premoženja njegovih starih staršev, pa naj bi ga upravni organ pozval le enkrat, upravni organ prve stopnje pa naj bi listine iz obeh spisov pomešal. Pritožnik meni, da bi upravni organ moral po uradni dolžnosti zahtevati izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu. Upravnima organoma in sodiščema očita, da so prezrli tretji odstavek 63. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDen) in šesti odstavek 24. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo (Uradni list RS, št. 32/91 in nasl. - v nadaljevanju Navodilo). Z izpodbijano določitvijo naj bi mu bila odvzeta pravica do postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali upravičenca oziroma njuni pravni nasledniki izpolnjujejo pogoje iz 9. člena ZDen. Zato naj bi mu bila z izpodbijano določitvijo kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Čeprav pritožnik v ustavni pritožbi sam navaja, da Ustavno sodišče ne presoja, ali je odločitev sodišča sama po sebi pravilna, z navedbami, s katerimi utemeljuje ustavno pritožbo, izpodbijani odločitvi očita prav nepravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in napačno uporabo prava. Iz 22. člena Ustave med drugim sicer izhaja tudi, da odločitev sodišča ne sme biti tako očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno. Vendar pritožnik s ponavljanjem argumentov, s katerimi v upravnem sporu ni uspel, te kršitve ne izkaže.

4.Pritožnik namreč ustavne pritožbe ne more utemeljiti z navedbami o napačni ugotovitvi upravnega organa prve stopnje, da je bil na dopolnitev zahteve za denacionalizacijo večkrat pozvan, ker naj bi ga ta upravni organ pozval le enkrat. Že Vrhovno sodišče je pritožniku pojasnilo, da je pomembno le, da je prejel en poziv za dopolnitev zahteve za denacionalizacijo, na katerega ni odgovoril. Pritožnik pa tudi v ustavni pritožbi, kljub temu, da sam navaja, da je v obravnavani zadevi prejel en poziv, ne navaja, da bi na ta poziv odgovoril.

5.Ustavne pritožbe pritožnik ne more utemeljiti niti z navedbami, s katerimi upravnima organoma in sodiščema očita napačno uporabo prava. Kršitev procesnih jamstev, ki jih zagotavlja pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, namreč ni mogoče utemeljiti zgolj z argumentom, da je odločitev sodišč po vsebini napačna. Za samovoljnost sodišča pa bi šlo le, če bi bila odločitev sodišča že na prvi pogled očitno napačna.

6.Tega pa izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati. Sodišči sta namreč stališča, na katera sta oprli svojo odločitev, dovolj izčrpno obrazložili in jih utemeljili z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti. Že Upravno sodišče je pritožniku pojasnilo, v katerem primeru bi moral po mnenju sodišča upravni organ izdajo potrdila ali odločbe glede ugotovitve državljanstva zahtevati po uradni dolžnosti in zakaj pritožnikov primer ni tak. To mnenje je Upravno sodišče oprlo na stališče, po katerem je treba določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen razlagati v povezavi z zakonskimi določbami, po katerih mora vlagatelj zahteve predložiti dokaze o zatrjevanih in za odločitev relevantnih dejstvih, upravni organ pa zahteva dokazila po uradni dolžnosti, če listine ne obstajajo oziroma če jih upravni organ lažje priskrbi. Pritožnik se v upravnem sporu na določbo šestega odstavka 24. člena Navodila ni skliceval. V ustavni pritožbi pa ne pojasni niti, zakaj meni, da bi določba šestega odstavka 24. člena Navodila sploh lahko vplivala na drugačno razlago zakonskih določb. Zgolj pritožnikovo drugačno razumevanje prava pa ne zadošča za ugotovitev, da je bila kršena katerakoli človekova pravica in temeljna svoboščina.

Ker z izpodbijanimi odločbami očitno ni bila kršena človekova pravica iz 22. člena Ustave, kot to zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan