21. 9. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Ram Trade, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopata mag. Matija Mauhler in Gregor Zupančič, oba odvetnika v Ljubljani, na seji 21. septembra 2012

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 373. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 104/2011 z dne 20. 12. 2011 se ne sprejme.

3.Pobudnica oziroma pritožnica sama nosi stroške postopka s pobudo in ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedeno določbo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje neskladje s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave oziroma poseg v pravico do poštenega postopka. Meni, da zakonodajalec ni mogel zasledovati ustavno dopustnega cilja, omejitev pa naj ne bi bila skladna s splošnim načelom sorazmernosti. Pobudnica navaja, da zahteva po priložitvi predloga za dopustitev revizije k dopuščeni reviziji ne prispeva k uveljavitvi težnje k pospešitvi, ekonomičnosti in koncentraciji postopka. Vrhovno sodišče naj bi ob odločanju o dopuščeni reviziji že bilo seznanjeno s predlogom za dopustitev revizije. Po oceni pobudnice v predlogu ni ničesar, kar bi bilo pomembno za odločanje o dopuščeni reviziji, pa ni že vsebovano v sklepu o dopustitvi revizije. Pobudnica meni, da je teža posledic za stranko zaradi opustitve priložitve predloga za dopustitev revizije (torej zavrženje revizije) nesorazmerno večja od koristi izpodbijane določbe.

2.Pobudnica (pritožnica) vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, ki je na podlagi drugega odstavka 373. člena ZPP zavrglo njeno dopuščeno revizijo, ker ji ni (pravočasno) priložila predloga za dopustitev revizije. Zatrjuje kršitev 2., 22. in 23. člena Ustave. Pritožnica se v ustavni pritožbi opira v glavnem na bistveno enake argumente kot v pobudi. Poleg tega navaja še, da je Vrhovno sodišče pri razlagi procesne predpostavke popolne vloge ravnalo preveč formalistično, saj je ob odločanju o popolnosti revizije že razpolagalo s predlogom za dopustitev revizije.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa je bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik