Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Akt, s katerim je tožena stranka odločila o tožnikovem zahtevku za odpis davčnega dolga, je po svoji vsebini odločba, ne glede na to, da ga je tožena stranka izdala v obliki sklepa. V upravnem postopku izdana odločba, s katero ni bilo ugodeno strankinemu zahtevku, pa mora biti obrazložena. Za odpis davčnega dolga so odločujoče socialne razmere zavezanca in število družinskih članov, za katere je zavezanec dolžan skrbeti (1. odstavek 107. člena ZDoh).
Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Izvršnega sveta Skupščine občine dne 24.12.1993.
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za odpis doplačila dohodnine za leto 1992 v znesku 17.370,00 SIT, ker ne izpolnjuje pogojev za odpis v skladu s 114. členom zakona o dohodnini. Svoje odločitve tožena stranka ni obrazložila.
V tožbi tožnik navaja, da je delavec z osebnim dohodkom v znesku 30.000,00 SIT, žena pa je zaradi bolezni otroka veliko časa v bolniškem staležu, od septembra 1993 dalje pa je v bolniškem staležu zaradi rizične nosečnosti in prejema le 28.000,00 SIT. Plačilo dohodnine bi načelo preživljanje njega in njegove družine. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep.
V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je tožnik vlogo za odpis doplačila dohodnine z dne 23.07.1993 utemeljeval z dejstvom, da sta z ženo prevzela v oskrbo starejši par in njuno domačijo, s čemer sta imela precejšnje stroške. Vendar je njuna povprečna plača v času pred vložitvijo vloge znašala precej več kot zajamčena plača. Posedujeta tudi gozd in kmetijska zemljišča. Od premičnega premoženja večje vrednosti posedujeta osebni avto Zastava 128, letnik 1988. Zato z izterjavo davčnega dolga ne bi bilo ogroženo nujno preživljanje tožnika in njegovih družinskih članov. Smiselno predlaga, da sodišče zavrne tožbo.
Tožba je utemeljena.
Akt, s katerim je tožena stranka odločila o tožnikovem zahtevku za odpis davčnega dolga, je po svoji vsebini odločba, ne glede na to, da ga je tožena stranka izdala v obliki sklepa. V upravnem postopku izdana odločba, s katero ni bilo ugodeno strankinemu zahtevku, pa mora vsebovati poleg navedbe predpisa, na podlagi katerega je bilo odločeno, tudi obrazložitev. Obrazložitev odločbe mora vsebovati kratko obrazložitev strankinega zahtevka, ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke glede na ugotovljeno dejansko stanje. Če gre za odločitev po prostem preudarku, kot v obravnavanem primeru, pa morajo biti v njej navedeni tudi razlogi za takšno odločitev (2. in 3. odstavek 9. člena ZUP). Navedena pravila upravnega postopka v izpodbijanem upravnem aktu niso bila upoštevana. V odgovoru na tožbo navedenih razlogov za izpodbijano odločitev, pa sodišče ni moglo upoštevati, ker z odgovorom na tožbo ni mogoče dopolnjevati razlogov izpodbijanega upravnega akta, katerega zakonitost po določbi 1. odstavka 39. člena zakona o upravnem sporu (ZUS) sodišče presoja praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku.
Po določbi 1. odstavka 107. člena zakona o dohodnini (Uradni list PS, št. 48/90 in 34/91), na katero se sklicuje tožena stranka, Izvršni svet občinske skupščine lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Za odpis davčnega dolga so torej odločujoče socialne razmere zavezanca in število družinskih članov, za katere je zavezanec dolžan skrbeti. Izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih ugotovitev o premoženjskem stanju tožnika, niti o tem, če je dolžan skrbeti za preživljanje družinskih članov. Zato ni mogoče presoditi ali bi se z izterjavo davčnega dolga spravilo v nevarnost nujno preživljanje tožnika in oseb, ki jih je eventuelno dolžan preživljati.
Iz navedenih razlogov izpodbijanega akta ni bilo mogoče preizkusiti, zato ga je moralo sodišče na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) odpraviti.
V nadaljevanju postopka bo moral pristojni upravni organ na podlagi 118. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, popravek 2/94 in 7/95) navedene pomanjkljivosti odpraviti in o zadevi ponovno odločiti.
V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) je sodišče določbe ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije.