Jedro

Če je glede na okoliščine pričakovati, da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali se ne bo mogel izvesti v primernem roku, lahko sodišče določi v dokaznem sklepu rok, do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza (prvi odstavek 219. člena ZPP). Če gre za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, sodišče lahko uporabi to zakonsko določbo v primeru, da je priča težko dosegljiva ali dalj časa odsotna, lahko pa tudi v primeru, če predlagana priča zaradi strogo osebnih razlogov (npr. zaradi dolgotrajnega bolezenskega stanja) v primernem roku ne zmore priti do sodišča in podati neposredne ustne izpovedbe. Ne glede na možnost predložitve pisne in podpisane izjave priče, mora namreč sodišče vselej izvesti tudi neposredno zaslišanje priče, če tako zahteva katera od strank postopka (šesti odstavek 236.a člena ZPP). Prav tako lahko sodišče izvede dokaz zaslišanja priče preko videokonference, vendar morata tudi o tem obe stranki soglašati (114.a člen ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na izročitev sporne nepremičnine v neposredno posest tožeče stranke, hkrati pa je tudi odločilo, da mora tožena stranka v 15 dneh povrniti tožeči stranki 4.401,00 EUR pravdnih stroškov s pp.

2. Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po svojem pooblaščencu pritožila tožena stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da se priča A. A. zadnjega naroka za glavno obravnavo ni mogel udeležiti, ker je bil začasno nezmožen za delo. To izhaja iz odločbe ZZZS z dne 28.10.2021, iz katere je tudi razvidno, da je bila omenjena priča od 11.10.2021 do 3.12.2021 začasno nezmožna za delo. Tej zvezi je zato sodišče napačno uporabilo določilo prvega odstavka 219. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ta dokaz je bil za toženo stranko ključnega pomena. Neprisotnost oz. nezmožnost določene priče ni v domeni tistega, ki predlog poda, temveč ima sodišče na vrsto voljo vzvodov, preko katerih bi lahko doseglo zaslišanje priče. V primeru neodzivanja bi lahko sodišče priči izreklo denarno kazen oz. zahtevalo prisilno privedbo. Lahko pa bi pričo zaslišalo tudi preko videokonference. V tej zvezi ne gre spregledati, da je bilo v dokaznem postopku potrjeno, da je tožnik izdajal tožencu račune, na katerih je obračunaval najemnino, ne pa uporabnine. Pritožnik opozarja tudi na sklepčnost zahtevka, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je stanovanje ves čas uporabljala B. B. in ne tožena stranka.

3. Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala obrazložen odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

5. Če je glede na okoliščine pričakovati, da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali se ne bo mogel izvesti v primernem roku, lahko sodišče določi v dokaznem sklepu rok, do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza (prvi odstavek 219. člena ZPP). Če gre za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, sodišče lahko uporabi to zakonsko določbo v primeru, da je priča težko dosegljiva ali dalj časa odsotna, lahko pa tudi v primeru, če predlagana priča zaradi strogo osebnih razlogov (npr. zaradi dolgotrajnega bolezenskega stanja) v primernem roku ne zmore priti do sodišča in podati neposredne ustne izpovedbe. Ne glede na možnost predložitve pisne in podpisane izjave priče, mora namreč sodišče vselej izvesti tudi neposredno zaslišanje priče, če tako zahteva katera od strank postopka (šesti odstavek 236.a člena ZPP). Prav tako lahko sodišče izvede dokaz zaslišanja priče preko videokonference, vendar morata tudi o tem obe stranki soglašati (114.a člen ZPP).

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na narok za glavno obravnavo (13.7.2021) kot pričo na predlog tožene stranke (zaradi potrditve navedbe, da se je priča v soglasju s toženo stranko z direktorjem tožeče stranke v času teka odpovednega roka dogovorila o podaljšanju najema oz. preklica odpovedi) povabilo A. A., ki pa se zaradi bolezni vabilu opravičeno ni mogel odzvati. Enako se je ponovilo tudi na naslednjem naroku za glavno obravnavo (31.8.2021), zato je sodišče prve stopnje na tem naroku sprejelo sklep, da se v skladu s prvim odstavkom 219. člena ZPP določi rok (narok za glavno obravnavo, razpisano za dan 19.10.2021), do katerega bo čakalo na izvedbo tega dokaza. Ta rok pa je po oceni pritožbenega sodišča občutno prekratek rok in zato ne ustreza pravnemu standardu nezmožnosti izvedbe dokaza v primernem roku. V tej zvezi je treba namreč upoštevati, da se omenjena priča zaradi bolezni (bolniški stalež ji je bil podaljšan do konca leta 2021) opravičeno ni mogla udeležiti tudi naroka, ki je bil razpisan na dan 19.10.2021. 7. Iz teh razlogov obravnavana pritožba upravičeno opozarja na relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodne odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je moralo zaradi tega pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Gre namreč za postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.

8. Sporni dokazni sklep ob uporabi določbe prvega odstavka 219. člena ZPP je namreč sprejelo sodišče prve stopnje in ta sklep v ničemer ni sporen, razen v tistem delu, kolikor je bil določen prekratek rok, do katerega bo sodišče prve stopnje čakalo na izvedbo dokaza za zaslišanje omenjene priče. Upoštevaje, da je odtlej preteklo že zelo dolgo časovno obdobje, bo zato moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku določit le nov narok za glavno obravnavo in nanj pravilno povabiti omenjeno pričo, izhajajoč ob tem iz dokaznega sklepa, sprejetega na naroku za glavno obravnavo 31.8.2021. Če se omenjena priča tudi na ta narok ne bo zglasila, bo lahko sodišče prve stopnje opravilo in zaključilo glavno obravnavo ne glede na to, da dovoljeni dokaz ni bil izveden (drugi odstavek 219. člena ZPP).

9. Sprejeta odločitev tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP), upoštevaje ob tem konkretno predpisana merila za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 4. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na eni strani, po drugi strani pa tudi pravico strank do učinkovite pritožbe. Če bi namreč pritožbeno sodišče samo razpisalo pritožbeno obravnavo, bi moralo (poleg izvedbe dokaza za zaslišanje priče A. A.) ponovno izvršiti tudi ostale personalne dokaze in nato sprejeti dejansko oceno o pravno pomembnih dejstvih, pri čemer bi bila s tem strankam postopka odvzeta možnost, da izrazijo konkretno nestrinjanje z razlogi takšne odločitve pritožbenega sodišča. 10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.