Jedro

Policisti, ki so izvrševali naloge po prvem odstavku 148. člena ZKP in opravili varnostni pregled obsojenca v skladu z določbo drugega odstavka istega člena in določbami 33., 38. ter 41. člena ZPol, niso presegli svojih pristojnosti in ga niso opravili na način, ki bi posegel v obsojenčevo zasebnost ali prerasel v osebno preiskavo.

Izrek

Zahteva obsojenega F.P. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojenec se oprosti plačila povprečnine.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem je s sodbo z dne 25.9.2007 obsojenega F.P. in S.S. spoznalo za kriva nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena v zvezi s 25. členom KZ ter jima izreklo, prvemu kazen tri leta zapora, drugi pa kazen eno leto zapora. Po prvem odstavku 49. člena KZ je obema v izrečeni kazni vštelo čas pridržanja in čas, ki sta ga prebila v priporu od 17.7.2007 od 13.54 ure dalje. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da sta dolžna povrniti vsak polovico stroškov kazenskega postopka in plačati povprečnino 400 EUR. Oškodovana A. in M.P. je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 8.1.2008 ob reševanju pritožb obsojene S.S., njenega zagovornika in zagovornika obsojenega F.P. ter državnega tožilca delno ugodilo pritožbi obsojene S.S. tako, da je iz opisa kaznivih dejanj pod točko a in b izreka prvostopenjske sodbe izpustilo besede „sama v bližini hiše opazovala okolico“, v ostalem je pritožbo zagovornika te obsojenke in vse ostale pritožbe zavrnilo kot neutemeljene in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obsojenemu F.P. je naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka s povprečnino v znesku 500 EUR.

Obsojeni F.P. je zoper navedeno pravnomočno sodbo pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije preveri in presodi v obrazložitvi zahteve navedene kršitve in ukrepa v skladu z zakonom.

Vrhovni državni tožilec H.J. v odgovoru, podanem po drugem odstavku 423. člena ZKP predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne. Po njegovem stališču v zahtevi zatrjevane kršitve niso podane. Zavrača očitek, da obsojencu ni bil vročen sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov, pri čemer navaja podatke kazenskega spisa. Prav tako meni, da so policisti ravnali v skladu z določbami Zakona o policiji in Pravilnika o policijskih pooblastilih, niso opravljali osebne preiskave, temveč varnostni pregled. Brez podlage so očitki, da so policisti kršili 51. člen Zakona o policiji glede uporabe prisilnih sredstev in glede obvestila o razlogih za odvzem prostosti.

Odgovor vrhovnega državnega tožilca je Vrhovno sodišče vročilo obsojencu, ki se o njem ni izjavil. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev tretjega odstavka 83. člena ZKP, ker mu ni bil vročen sklep, s katerim je senat zavrnil zahtevo za izločitev nedovoljenih dokazov, ki jo je podal pred pričetkom glavne obravnave. Po navedbah zahteve so bile kršene določbe 148. člena, prvega odstavka 164. člena in četrtega odstavka 220. člena ZKP. Po oceni obsojenca niso bili izpolnjeni pogoji za opravo osebne preiskave brez prič in brez odredbe sodišča. V nadaljevanju navaja, da gre tudi za kršitev 219. člena ZKP s trditvijo, da se sodba pretežno opira na nezakonito pridobljene dokaze. Policisti so v zvezi z varnostnim pregledom, osebno preiskavo in najdenimi predmeti kršili zakon in svoje delo opravili v nasprotju z določbami 51. člena Zakona o policiji (ZPol) in 31. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih. Ob tem pa so obsojencu bile kršene še pravice iz Ustave Republike Slovenije, in sicer iz tretjega odstavka 19. člena. Po navedbah zahteve so te kršitve vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.

Sodišče je s sklepom z dne 24.8.2007 zavrnilo predlog zagovornikov za izločitev dokazov. Obsojencu je bil sklep vročen dne 24.8.2007, kar je potrjeno z vročilnico, priloženo sklepu. Zato nasprotna trditev vložnika zahteve ni potrjena s podatki spisa. Pred zaključkom dokaznega postopka je obsojenčev zagovornik znova predlagal izločitev dokazov, sodišče je zavrnilo tak predlog s kratko obrazložitvijo, v posebej izdanem pisnem sklepu z dne 25.9.2007 pa je svojo odločitev tudi obširno obrazložilo. Postopek v zvezi z odločanjem je sodišče prve stopnje izvedlo zakonito, saj je zoper sklep z dne 24.8.2007 obsojencu bila dana možnost vložitve pritožbe (tretji odstavek 83. člena ZKP), medtem ko je lahko izpodbijal sklep, izdan pred koncem glavne obravnave, s pritožbo zoper sodbo (četrti odstavek 340. člena ZKP). Zato zatrjevana kršitev, ki jo zahteva tudi sicer pomanjkljivo obrazloži, ni podana.

Sodišče je ugotovilo, da so policisti opravili varnostni pregled obsojenca (in obsojene S.S.) v sklopu prijetja in zato v skladu z določbami 41. člena ZPol. Glede na dejanske ugotovitve je sklepalo, da je varnostni pregled bil opravljen po določbah 22. do 24. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih in da policisti pri varnostnem pregledu oziroma njegovem obsegu niso presegli svojih pristojnosti in ga niso opravili na način, ki bi posegel v obsojenčevo zasebnost ali prerasel v osebno preiskavo, ki bi jo bilo potrebno opraviti po določbi drugega odstavka 214. člena, 215. člena in 216. člena ZKP. Glede na to in glede na postopanje policistov s predmeti, najdenimi pri obsojencu, je sodišče presodilo, da so izvrševali naloge po prvem odstavku 148. člena ZKP in opravili pregled obsojenca v skladu z določbo drugega odstavka istega člena in določbami 33., 38. ter 41. člena ZPol. Ugotovilo je tudi, da je obsojenec ob prijetju bil obveščen, česa je osumljen ter opozorjen na ostale pravice, vključno na pravico do zagovornika. Izrecno je utemeljilo, kateri predmeti so bili zaseženi pri varnostnem pregledu in kateri pri zakonito odrejeni in opravljeni preiskavi avtomobila.

Sodišče druge stopnje je presodilo navedbe, s katerimi je pritožba obsojenčevega zagovornika izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje, povezano s predlogom za izločitev dokazov. Povzelo je dejstva, ki so ob prijetju obsojenca omogočala zaključek o obstoju razlogov za sum, da je bilo storjenih več kaznivih dejanj po 212. členu KZ (prvi odstavek 148. člena ZKP). Na podlagi izvedenega policijskega postopka, kot izhaja iz podatkov kazenskega spisa, je sklepalo, da so policisti v skladu z zakonskimi pooblastili opravili postopek ugotavljanja obsojenčeve identitete in nato postopek prijetja z varnostnim pregledom. Opisalo je potek postopka policistov z obsojencem, ki je bil najprej pozvan, da izstopi iz avtomobila, nato opravljen postopek ugotavljanja identitete in potem še varnostni pregled ter odvzem pri tem pregledu najdenih predmetov. Ob ugotovljenem postopku in razlogih, ki jih je navedel v izpovedbi policist A.D., ki je varnostni pregled tudi opravil, ni podlage za sklepanje, da je bil postopek policistov nezakonit. Vložnik zahteve povzema posamezne določbe Zakona o kazenskem postopku in določbe Zakona o policiji ter Pravilnika o policijskih pooblastilih ter določbe tretjega odstavka 19. člena Ustave Republike Slovenije, ne da bi utemeljil, katera konkretna ravnanja policistov in sodišča so bila nezakonita in iz katerih razlogov. Po določbi prvega odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Po razlagi te določbe, sprejete v sodni praksi, ni dovolj le navedba kršitev zakonov, temveč mora vložnik zahteve uveljavljane kršitve tudi ustrezno obrazložiti. Obsojenčeva zahteva navedenih kršitev zakona ni obrazložila in jih zato Vrhovno sodišče ni moglo preizkusiti.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnik zahteve. Zato je zahtevo obsojenega F.P. za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP).

Glede na premoženjske razmere obsojenca ter njegove obveznosti, razvidne iz podatkov kazenskega spisa, ga je Vrhovno sodišče oprostilo plačila povprečnine, nastale s tem izrednim pravnim sredstvom (98.a člen v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).