12. 2. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz ZDA, ki jo zastopa B. B., odvetnik v Ž., na seji senata dne 12. februarja 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 124/99-2 z dne 5. 10. 2000 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 712/97-7 z dne 21. 1. 1999 in z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 36201/63/96 z dne 21. 3. 1997 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo pritožnice zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, s katero je bil sklep prvostopnega upravnega organa o zavrženju zahteve za denacionalizacijo odpravljen, zahteva za denacionalizacijo pritožnice pa zavrnjena. Zahteva za denacionalizacijo premoženja je bila zavrnjena, ker naj bi šlo za primer iz drugega odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen), po katerem niso upravičenci do denacionalizacije tiste osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države.

2.Pritožnica se ne strinja s pravnim stališčem Vrhovnega sodišča, po katerem sta pri odločanju o denacionalizaciji višina ali delež dobljene odškodnine od tuje države pravno nerelevantna. Meni, da sodišči in upravni organi niso obrazložili, da gre za razlago drugega odstavka 10. člena ZDen, po kateri zadošča, da oseba, ki je prejela odškodnino (pa čeprav ne v celoti), nima statusa denacionalizacijskega upravičenca.

Navaja, da od Združenih držav Amerike (v nadaljevanju ZDA) ni dobila celotne odškodnine niti ni imela pravice dobiti višje odškodnine od tiste, ki jo je prejela. Pri tem se sklicuje na potrdilo pravosodnega ministrstva ZDA, iz katerega naj bi bilo razvidno, da so bila po dogovoru o zahtevkih v Jugoslaviji z dne 5. 11. 1964 sredstva, ki so bila na razpolago za plačilo odškodnin, omejena. Izpodbijanim sodbam in odločbi Ministrstva za okolje in prostor očita, da niso odgovorile na njene trditve, da ni imela pravice terjati višje odškodnine od ZDA, ker Jugoslavija ni izpolnila svoje denarne obveznosti do ZDA, kot naj bi bilo dogovorjeno med državama, in na trditev, da bi bila lahko odločitev, da nima pravice do odškodnine, sprejeta šele po opravljeni pravni analizi sporazuma med Jugoslavijo in ZDA. Zato naj bi ji bile kršene pravice iz 15., 22., 23. in 25. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v izpodbijani sodbi ni.

4.Očitek, da je sodišče spregledalo njene navedbe, ne drži. Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave izhaja, da se mora sodišče seznaniti z navedbami strank, pretehtati njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so za odločitev relevantne, tudi opredeliti. Vendar sodišča te ustavne zahteve niso prekršila. Vrhovno sodišče in Upravno sodišče sta se v obrazložitvi obeh sodb dovolj izčrpno opredelili do bistvenih navedb in argumentov pritožnice. Ne gre torej za to, da bi sodišče prezrlo navedbe pritožnice, pač pa za to, da vsebinska ocena dejstev in materialnopravna presoja sodišč ni ugodna za pritožnico. Zgolj dejstvo, da so upravni organi in sodišča v sporni zadevi pravo razumeli in obrazložili drugače, kot ga razume pritožnica, in da pritožnica s svojim zahtevkom ni uspela, pa ne predstavlja kršitev pravic do sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin (četrti odstavek 15. člena Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

5.Za kršitev teh pravic bi šlo lahko le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

6.Vrhovno sodišče je določbo drugega odstavka 10. člena Zden uporabilo na podlagi razlage, po kateri upravičenci do denacionalizacije niso tiste osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države.

7.Ustavno sodišče je že večkrat v svojih odločbah zavzelo stališče, da je zakonodajalec obseg pravic, način uveljavljanja pravic in krog upravičencev uzakonil z ZDen v polju svoje proste presoje (npr. odločba št. U-I-195/93 z dne 19. 6. 1997, Uradni list RS, št. 41/97 in OdlUS VI, 92). Pri opredelitvi kroga upravičencev do denacionalizacije je zakonodajalec izhajal iz javne koristi in je načeloma status upravičencev priznal le tistim osebam, ki so bile v času podržavljenja jugoslovanski državljani. Z določbo drugega odstavka 10. člena ZDen, na kateri temelji izpodbijana sodba, pa je zakonodajalec izključil kot upravičence vse tiste osebe, ki bi po ZDen utegnile priti v poštev kot upravičenci v postopku denacionalizacije, pa so dobili za v takratni Jugoslaviji podržavljeno premoženje plačano odškodnino od tuje države ali so do te tam imeli pravico. ZDen torej ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine, do katere so imeli prejšnji lastniki podržavljenega premoženja pravico po predpisih tuje države. Zato tudi ni mogoče reči, da izpodbijani sodbi temeljita na pravnem stališču, ki bi bilo nezdružljivo s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Prav tako ni mogoče reči, da bi bila odločitev sodišča očitno napačna in brez razumne pravne utemeljitve, kar bi lahko predstavljalo kršitev prepovedi sodniške samovolje, ki izhaja iz 22. člena Ustave.

Ker za zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata Milojka Modrijan