Jedro

Sklep registrskega sodišča zgolj zato, ker je bil izdan v času sodnih počitnic, ni nezakonit. Vročitev sklepa v tem času vpliva le na začetek teka pritožbenega roka.

Po presoji pritožbenega sodišča so glede na pravno naravo zavoda v danem primeru smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere pa se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo.

V primeru združitve zavodov ni mogoče smiselno uporabiti določb ZGD-1 o sestavi pogodbe in poročil o pripojitvi, saj namen sestave le-teh ni v skladu z bistvenimi značilnostmi zavodov. Zavodi so pravne osebe, ki jih tvorijo osebe (zaposleni) in stvari, pri čemer osebe nimajo korporacijskih pravic do te pravne osebe.

Položaja in pristojnosti ravnatelja in sveta zavoda ni mogoče enostavno enačiti s položajem in pristojnostmi poslovodstva gospodarskih družb in nadzornega sveta.

Je pa v primeru združitev zavodov smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, po kateri z vpisom pripojitve v register premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo, prevzete družbe pa prenehajo.

Izrek

Pritožba se zavrže. Predlagatelj nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pri subjektu vpisa Osnovna šola A. vpisalo, da se subjekt vpisa izbriše iz sodnega registra zaradi pripojitve k javnemu zavodu Osnovna šola B., matična številka 000 po Sklepu Mestne občine C. št. 000-2017/2020-2 z dne 6. 7. 2020. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov D. D., ki je bil ravnatelj Osnovne šole A. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni dovoljena.

5. Pritožnik navaja: - da je udeležbo v postopku vpisa pripojitve subjekta vpisa k prevzemnemu zavodu Osnovna šola B. napovedal trikrat, vendar registrsko sodišče njegove priglasitve ni upoštevalo; - da je izdalo izpodbijani sklep v času sodnih počitnic, čeprav je odločanje v tem času dovoljeno le v nujnih zadevah, kar pa zadeve sodnega registra niso; - da sklep ni obrazložen; - da je registrsko sodišče svojo odločitev oprlo na nedovoljena razpolaganja strank, na nezakonit sklep ustanovitelja o pripojitvi; - da bi registrsko sodišče moralo prekiniti postopek do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, ali je sklep ustanovitelja sploh zakonit; - da predlogu za vpis niso bile priložene vse potrebne listine; - da sklep o pripojitvi ne varuje zakonitih interesov upnikov, med njimi udeleženca.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sodišče prve stopnje res ni upoštevalo priglasitve udeležbe D. D. oziroma o njej ni odločilo. Posledično sklep tudi ni obrazložen. Vendar pa navedeno na odločitev ne more vplivati, kot bo to razvidno iz nadaljnje obrazložitve. Sklep registrskega sodišča pa tudi zgolj zato, ker je bil izdan v času sodnih počitnic, ni nezakonit. Vročitev sklepa v tem času vpliva le na začetek teka pritožbenega roka (tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih).

7. Registrsko sodišče je pri subjektu Osnovna šola A. (OŠ A.) vpisalo, da se subjekt vpisa izbriše iz sodnega registra zaradi pripojitve k javnemu zavodu Osnovna šola B. (OŠ B.), na podlagi sklepa Mestnega sveta Mestne občine C. z dne 6. julija 2020 o pripojitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Osnovna šola A. k javnemu vzgojno - izobraževalnemu zavodu Osnovna šola B. in prenehanju kot samostojne pravne osebe, ki je bil sprejet na podlagi 51. in 54. člena Zakona o zavodih, 44. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)1 ter 27. člena Statuta Mestne občine C.2

8. Zakon o zavodih (ZZ) v prvem odstavku 51. člena določa, da ustanovitelj lahko določi, da se zavod pripoji drugemu zavodu, da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov, v prvem odstavku 54. člena pa določa, da zavod (med drugim) preneha, če se pripoji drugemu zavodu. ZZ pa ne ureja načina izvedbe statusnega preoblikovanja niti glede pogojev niti glede postopka. Gre torej za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s smiselno uporabo temeljnih pravil o enakih vrstah materialnih statusnih preoblikovanj, ki so urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), kot edinem predpisu, ki to materijo ureja.3

9. Po presoji pritožbenega sodišča so glede na pravno naravo zavoda v danem primeru smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere pa se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo (639. člen ZGD-1). Za sklep o združitvi je glede na določbe 639. člena ZGD-1 potrebno soglasje osebno odgovornih družbenikov v osebni družbi in soglasje družbenikov v kapitalski družbi, ki bodo po združitvi odgovorni za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Ker je v danem primeru ustanoviteljica obeh šol Mestna občina C., je navedeni določbi zadoščeno.

10. Ni mogoče pritrditi pritožniku, da bi predlagatelj predlogu za vpis pripojitve v sodni register moral priložiti pogodbo o pripojitvi in poročilo ravnateljev o pripojitvi, saj takšni zahtevi nasprotujejo narava, delovanje in organizacija zavodov. Za združitev kapitalskih družb, pri katerih so udeležene tudi družbe z omejeno odgovornostjo (drugi odstavek 618. člena ZGD-1 v zvezi s 639. členom ZGD-1), se sicer smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvi delniških družb, če ni v 618. do 622. členu ZGD-1 drugače določeno. Glede na navedene določbe mora pogodba o pripojitvi urediti predvsem vsebino pravice delničarjev oziroma družbenikov prevzete družbe do delnic oziroma deležev prevzemne družbe ter postopke v zvezi z zagotovitvijo te pravice. Tudi poročilo poslovodstva o pripojitvi je naslovljeno na delničarje oziroma družbenike družbe. Poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve4 pa ima enak namen kot poročilo poslovodstva o pripojitvi. Pomeni način uresničitve pravice delničarjev oziroma družbenikov do obveščenosti z vidika ekonomske smotrnosti pripojitve za delničarje oziroma družbenike, primernosti menjalnega razmerja ter primernosti denarne odpravnine, določene v pogodbi o pripojitvi.5 Pri družbi z omejeno odgovornostjo, ki je udeležena pri pripojitvi, pa se družbeniki celo lahko odpovedo pravici do pregleda združitve po nadzornem svetu (prvi odstavek 621. člena ZGD-1).

11. Iz zgoraj navedenih določb izhaja, da v primeru združitve zavodov ni mogoče smiselno uporabiti določb ZGD-1 o sestavi pogodbe in poročil o pripojitvi, saj namen sestave le-teh ni v skladu z bistvenimi značilnostmi zavodov. Zavodi so pravne osebe, ki jih tvorijo osebe (zaposleni) in stvari, pri čemer osebe nimajo korporacijskih pravic do te pravne osebe.6 Zato tudi ni smiselno uporabljiva določba 1. točke drugega odstavka 590. člena ZGD-1. Poleg tega položaja in pristojnosti ravnatelja in sveta zavoda ni mogoče enostavno enačiti s položajem in pristojnostmi poslovodstva gospodarskih družb in nadzornega sveta.

12. Je pa v primeru združitev zavodov smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, po kateri z vpisom pripojitve v register premoženje prevzetih družb (v danem primeru OŠ A.) preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo (v danem primeru OŠ B.), prevzete družbe (OŠ A.) pa prenehajo (tako določa tudi ZZ v 54. členu). Zgoraj navedeni sklep Mestnega sveta Mestne občine C. z dne 6. 7. 2020 je v 2. členu določil, kakšne so pravne posledice pripojitve (določil je, kakšen je nov obseg šolskega okoliša; da učenci, ki so vpisani v OŠ A., nadaljujejo izobraževanje v OŠ B.; da OŠ B. prevzame vse delavce, ki imajo na dan 31. 7. 2020 sklenjeno delovno razmerje v OŠ A., razen ravnatelja; da nanjo preidejo vse pogodbene in druge pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v OŠ A. na dan 31. 7. 2020; da OŠ B. kot pravni naslednik prevzame vse pravice in obveznosti OŠ A. ter finančna sredstva ter premično in nepremično stvarno premoženje v lasti Mestne občine C., ki ga je do dneva pripojitve uporabljala oziroma upravljala OŠ A.; da ravnateljica OŠ B. nadaljuje delo ravnateljice te šole do izteka mandata; da prenehajo mandati članov Sveta OŠ A.).7 Iz povedanega izhaja, da so pravne posledice pripojitve tako kompleksne in daljnosežne, da praktično onemogočajo morebitno vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma stanja, ki je obstajalo pred vpisom pripojitve v sodni register. Navedeno potrjuje določba 598. člena ZGD-1, ki je po presoji pritožbenega sodišča smiselno uporabljiva tudi v danem primeru, po kateri po vpisu pripojitve v register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena ZGD-1 in po kateri osebe, ki so upravičene uveljavljati ničnost oziroma izpodbojnost sklepa o soglasju za pripojitev, z vpisom pripojitve v sodni register izgubijo pravico zahtevati ugotovitev ničnosti sklepa oziroma razveljavitev sklepa, namesto tega pa lahko od prevzemne družbe zahtevajo povrnitev škode.

13. Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da vložena tožba na odpravo sklepa Mestnega sveta Mestne občine C. ne more biti razlog za razveljavitev sklepa o vpisu pripojitve v sodni register in sklepa o izbrisu OŠ A. iz sodnega registra niti razlog za prekinitev postopka.

14. Ker torej vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, pritožnik kot bivši ravnatelj izbrisane OŠ A. nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj z njo ne more doseči učinkov, kot jih želi.

15. Prav tako pritožnik ne more v tem postopku uveljavljati varstva svojih pravic iz delovnega razmerja niti varstva pravic, ki naj bi jih imel kot upnik. Za to ima na voljo druga pravna sredstva.

16. Predpostavka za dopustnost pritožbe je verjetno izkazan pravni interes zanjo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg). Ta se odraža v možnosti, da z eventuelno ugoditvijo pritožbi pritožnik zase doseže ugodnejši pravni položaj. Tega pa, kot je bilo obrazloženo, pritožnik ne more doseči. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg).

17. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg).

18. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 18. člena ZSReg, po kateri vsak udeleženec nosi svoje stroške registrskega postopka.

1 ZOFVI ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na posameznih področjih, opredeljenih v 1. členu. 44. člen ZOFVI pa določa kriterije za ustanovitev javnega vrtca in javne šole. 2 V navedenem členu Statuta je določeno, katere pristojnosti ima mestni svet. 3 Prim. Darja Novak Krajšek, Zavodi in posebnosti nekaterih drugih pravnih oseb, ki se vpisujejo v sodni register, Pravosodni bilten št. 2/2014, stran 285 do 286. 4 Pritožnik omenja „pregled pripojitve na svetu zavoda obeh šol.“ 5 Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2007, str.472. 6 BOHINC, Rado, Osebe javnega prava, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 284. 7 Razlogi za sprejem sklepa o pripojitvi so razvidni iz obrazložitve predloga za obravnavo sklepa o pripojitvi na seji Mestnega sveta Mestne občine C. z dne 9. junij 2020, ki je bil objavljan na internetni strani Mestne občine C. V 3. členu sklepa je za OŠ A. določena tudi obveznost predložitve letnega poročila z bilancami od 1. januarja do 31. julija 2020.