Jedro

Smisel kontrole konkretnih GERKo-ov je v tem, da se na kraju samem ugotovi, ali se dejanska raba ujema s prijavljeno rabo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevke za plačilne pravice za njive in travnik in za krmne površine (1. točka izreka) in odločila, da se bodo stranki v naslednjih letih pomoči zaradi kršitve na površini zmanjšale v višini 1.180,18 EUR (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je na obrazcu D “Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavljena površina za posamezen GERK večja od ugotovljene (GERK-PID 3477888, 3475566, 3477284, 3477138, 1512713, 1513466, 345383, 3476098, 3477208, 4076270, 4037835, 4037819, 1510779, 3306147, 4364491, 4364479, 4037858), zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino (8,39 ha), v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES, zavrne; da je na tem obrazcu prijavljena površina za posamezno kmetijsko rastlino večja od ugotovljene (GERK-PID 3477888, 3475566, 3477284, 1512713, 1513466, 345383, 3476098, 3477208, 4076270, 4037835, 4037819, 1510779, 4076057, 3306147, 4364491, 4364479, 4037858, 4037826, 4037838, 3477138, 4273493, 4364445), zato se zahtevek za izplačilo pomoči, ki presega ugotovljeno površino (10,68 ha), v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES, zavrne; da je na obrazcu D “Prijava površin kmetijske rabe„ prijavljena vrsta rabe za posamezen GERK drugačna od ugotovljene (GERK-PID 3476098, 4037858) in ker je površina nove ugotovljene rabe manjša od 0,1 ha, se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, proizvodno vezanih plačil in krmnih površin na tej površini, v skladu z 8. členom Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, zavrne. Glede GERK-PID 4037819 pa je bila, v skladu z 8. členom Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, zavrnjena površina 0,08 ha. Upravni organ navaja, da je pred začetkom kampanje za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009 stranka prejela predtisk s podatki o posameznih GERK-ih in bila z njim obveščena, da so na GERK-ih nepravilnosti zaradi prijavljene vrste rabe na posameznem GERK-u in če teh nepravilnosti ne bo odpravila, se bodo štele kot namerna nepravilnost. Dne 4. 3. 2009 in 13. 5. 2009 je stranka na Upravni enoti Črnomelj podala predlog za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v zvezi z GERK-i 4037858, 3477208, 436441, 43644790, ne pa tudi z ostalimi GERK-i. Uradna oseba ji je zapisnik prebrala in pri tem je bila stranka seznanjena, da je vris GERK na neupravičeni rabi glede na evidenco dejanske rabe dovoljen na osnovi izjave nosilca brez terenskega ogleda, če pa se s kasnejšim pregledom na terenu izkaže, da stanje v naravi ni tako, kot ga navaja nosilec, se ta prijava obravnava kot namerna kršitev. Dne 3. 9. 2009 so bile pri pregledu ugotovljene nepravilnosti GERK-ov, ki imajo nepravilno prijavljeno vrsto dejanske rabe, kar se upošteva kot namerna kršitev po sedmem odstavku 33. člena Uredbe, saj stranka ni ustrezno uredila površin glede na evidenco dejanske rabe. Nepravilnosti prijavljenih površin za izplačilo plačilnih pravic znašajo skupaj 8,39 ha, kar predstavlja več kot 20 % ugotovljenih površin. Zato se na podlagi prvega odstavka 53. člena Uredbe 796/2004/ES zahtevek za izplačilo plačilnih pravic v celoti zavrne, v obdobju naslednjih treh let pa se bodo pomoči zmanjšale v višini, ki je enaka razliki med ugotovljenimi in privaljenimi zahtevki, tj. 1.180,18 EUR. Upravni organ sklene, da je skupno število odobrenih upravičenih površin, ki so predmet izplačila plačilnih pravic, manjše kot število plačilnih pravic, za katere se zahteva plačilo, zato se po 15. členu Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu izplača število plačilnih pravic, ki ustreza številu odobrenih upravičenih površin. Nepravilnosti skupine kmetijskih rastlin za uveljavitev krmnih površin znašajo 10,68 ha, tj. več kot 20 % ugotovljenih površin, zato se zahtevek za uveljavitev za to skupino kmetijskih rastlin po prvem odstavku 51. člena Uredbe 796/2004/ES v celoti zavrne. Zaradi kršitve na površini se bodo v naslednjih letih pomoči zmanjšale v višini 1.180,18 EUR.

Drugostopenjski organ je pritožbi delno ugodil in odpravil 2. točko izreka prvostopenjske odločbe. Navaja, da so pravne podlage za odločanje o izplačilu plačilnih pravic za leto 2009 Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 107/2008, v nadaljevanju Uredba EKO0 2009) in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Uradni list RS, št. 5/2009, v nadaljevanju Uredba), ki je bila izdana za namen izvajanja Uredb Sveta (ES) in Uredb Komisije (ES) glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema in navzkrižne skladnosti. Ugotavlja, da je iz obrazca „D-Prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“, ki ga je (pri)tožnik vložil dne 14. 5. 2009, razvidno, da je uveljavljal 41,45 ha upravičenih površin ter izplačilo 41,23 plačilnih pravic. Povzema ugotovitve iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem št. 100305181 POV_KOP/1/1 z dne 9. 9. 2009, ki ga je (pri)tožnik podpisal, v pripombah pa navedel, da je bila kontrola v vseh pogledih korektno izvedena in da meni, da bi v kraških razmerah morala obstajati mehkejša in univerzalnejša klasifikacija terena, da ne bi prihajalo do pretiranega krčenja tipičnega kraškega rastja. Dejanskemu stanju glede rabe GERK-ov ni ugovarjal. Zato je drugostopenjski organ pritožbene navedbe glede ugotovljene dejanske rabe štel za nove dokaze, ki jih po 238. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ne more upoštevati. Drugostopenjski organ ocenjuje, da so ugotovitve kontrole pravilne in zakonite. (Pri)tožniku so bili pogoji za upravičenost do sredstev in kontrolorjeve ugotovitve nepravilnosti znani vnaprej. Zato so tudi njegove navedbe, da so sporni GERK-i tipični kraški pašniki, neutemeljene. Upoštevne so le spremembe podatkov o KZU, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva vpiše v RKG vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Iz podatkov iz RKG pa je drugostopenjski organ ugotovil, da je (pri)tožnik pred oddajo zbirne vloge na upravni enoti rabo GERK-ov 1513466, 3306147, 3475566, 3476098, 4037819, 4037835, 4076270 uskladil z evidenco dejanske rabe, zato pri kontroli ugotovljene nepravilnosti na navedenih GERK-ih ni mogoče šteti za namerno kršitev in uporabiti sankcije, ki so predpisane za tako kršitev. Enako velja glede površin, na katerih je kontrolor navedel šifro 9111-površina ni v uporabi (pri)tožnikovega kmetijskega gospodarstva, in glede površin, na katerih je bila na kontroli ugotovljena druga kmetijska rastlina. Nadalje ugotavlja, da je (pri)tožnik na upravni enoti popravljal tudi GERK-e 3477208, 4037858, 4364479 in 4364491, vendar je vztrajal, da gre za kmetijske površine, kontrolor pa je ugotovil nekmetijsko rabo. Zato je na teh GERK-ih (pri)tožniku mogoče očitati namernost pri čezmerni prijavi površin na skupni površini 1,15 ha. Nobenih sprememb rabe ni (pri)tožnik izvedel v zvezi z GERK-i 3477888, 3477284, 3477138, 1512713, 1510779 in 345383. Na GERK-ih 3477284 in 3477888 so nepravilnosti v mejah toleranc in glede njih (pri)tožniku ni mogoče očitati namernosti pri čezmerni prijavi. Na GERK-ih 3477138, 1512713, 1510779, 345383 pa je tudi po mnenju drugostopenjskega organa šteti, da gre za namerno kršitev. Površina na teh GERK-ih, ki predstavlja nepravilnosti, ki so posledica namernih kršitev, je 0,99 ha. Skupna površina, na kateri so nepravilnosti, ki so posledica namernih kršitev, je tako po izračunu drugostopenjskega organa 2,14 ha, kar predstavlja 6,47 % ugotovljene površine (ugotovljena površina znaša 33,06 ha). Ker to predstavlja več kot 0,5 % ugotovljene površine, je drugostopenjski organ kot pravilno presodil odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi celotnega zahtevka za plačilne pravice. Glede na to, da namerno preveč prijavljena površina znaša manj kot 20 % ugotovljene površine, pa je odpravil 2. točko izreka prvostopenjske odločbe, s katero je bilo odločeno o znižanju pomoči v znesku 1180,18 EUR v naslednjih letih.

Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da je po obvestilu o nepravilnostih zaradi prijavljene vrste rabe po posameznem GERK-u s predtiskom na Upravni enoti Črnomelj usklajeval podatke, ki niso bili usklajeni. Zato je očitek, da gre za namerno nepravilnost, neutemeljen. V zvezi z izvedbo kontrole navaja, da mu je kontrolor ob pregledu dejal, da mu da nekaj dni časa, da dodatno očisti nekaj terenov, da ne bi prišel čez 20% ugotovljenih površin, kar je tudi storil. Ko je kontrolor ponovno prišel k tožniku, mu je dejal, da se je vse srečno izteklo in mu dal brez pregleda dodatno očiščenih površin v podpis kontrolni zapisnik. S tem je bil s strani kontrolorja zaveden. Če bi bil pravočasno obveščen, da je kaj narobe, bi takoj ukrepal Tudi v zapisniku ni bilo navedeno nič takega, kar bi vzbudilo njegovo pozornost. Meni, da so posamezne površine neupravičeno izločene. Kontrolor mu ni povedal, da je prišlo do odstopanj oziroma da so odstopanja prevelika. Niso bile upoštevane tolerance pri merjenju zemljišč z elektronsko napravo GPS. V zapisniku in v nobeni odločbi ni nič navedeno glede tolerance in ni moč preveriti, ali je bila prijavljena površina znotraj toleranc. Kontrolor se ni izkazal s certifikatom, da lahko izvaja meritve. Vprašljiva je njegova strokovnost. Ortofoto posnetki so zastareli, dejansko stanje na terenu se spreminja. Glede na navedbo v zapisniku o kontrolnem pregledu, da lahko v primeru hujših kršitev pride do znižanja višine dodeljenih sredstev, je pričakoval morebitno znižanje plačil, ne pa zavrnitev zahtevka. Organa nista upoštevala kraškega pašnika, ki je predviden v celotnem obdobju programa KOP. Izdana so bila Navodila za izvajanje podukrepa – ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov z veljavo od 2007-2013. Glede na ta navodila je bila kontrola izvedena v nepravilnem obdobju. Tožnik navaja, da je nameraval opraviti spremembe GERK-ov v kraški pašnik glede večjega dela prijavljenih zemljišč, kar pa ni mogel, ker računalniški program tega ni sprejel. Pravila v postopkih so neusklajena. Bistveno kršitev pravil postopka pa je upravni organ storil s tem, da je odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Navaja, da mu je bilo obljubljeno, da bo izvedena super kontrola, vendar do tega ni prišlo, čeprav je bila ta pri drugih kmetih izvedena. Tožnik navaja, da se ne strinja niti z ugotovitvami drugostopenjskega organa, da je površina, na kateri je kontrolor ugotovil nepravilnost, ki je posledica namernih kršitev, 2,14 ha, kar predstavlja 6,47 % ugotovljene površine, to pa je več kot 0. 5 % ugotovljene površine in mu je bil zato zahtevek zavrnjen. Sodišču predlaga, da po izvedbi dokazov (vpogled v upravne spise, zaslišanje priče A.A., po potrebi zaslišanje izvedenca kmetijske stroke, zaslišanje tožnika) odpravi odločbi organov obeh stopenj, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter predlaga zavrnitev tožbe. Povzema ugotovitve iz izpodbijane odločbe. Pri preveritvi izračuna obsega površine nepravilnosti, ki so posledica namerne čezmerne prijave površin, pa ugotavlja, da znaša ta celo 3,09 ha (ne le 2,14 ha kot je ugotovila v izpodbijani odločbi), kar pa na odločitev ne vpliva.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik, ki je uveljavljal zahtevke za pomoč v skladu s shemami pomoči na površino, na GERK-ih, na katere se je zahtevek nanašal, pravilno uveljavljal površino oziroma dejansko rabo. Upravni organ ugotavlja, da je tožnik na obrazcu „D-Prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino“ uveljavljal 41,45 ha upravičenih površin in ta ugotovitev ni prerekana.

GERK se vpiše z vrsto dejanske rabe iz evidence dejanske rabe, v skladu s predpisom, ki ureja evidenco dejanske rabe. S predtiskom je nosilec kmetijskega gospodarstva obveščen o neusklajenosti podatkov v RKG, (tudi) o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Neusklajene podatke uredi na pristojni upravni enoti vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge (tretji in četrti odstavek 12. člena Uredbe). Med strankami ni sporno, da je tožnik pred uveljavljanjem neposrednih plačil za leto 2009 prejel predtisk s podatki o GERK-ih na njegovem kmetijskem gospodarstvu, sporno pa je, ali je podatke pravilno uskladil. Po določbi sedmega odstavka 33. člena Uredbe se v primeru, če je nosilec kmetijskega gospodarstva na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil, ugotovljena razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli ali superkontroli na kraju samem šteje kot namerna nepravilnost, za katero se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil skladno s 53. členom Uredbe 796/2004/ES. Ta določa, da kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 50(3) in (5) posledica namernih nepravilnosti, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 50(3) in (5), ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kot 0,5 % ugotovljene površine ali več kot en hektar.

V zatrjevanju, da je po obvestilu s predtiskom uskladil podatke, je tožnik deloma uspel v pritožbenem postopku; medtem ko je prvostopenjski organ celotno neupravičeno površino (8,39 ha) obravnaval kot namerno čezmerno prijavo, je drugostopenjski organ v svoji odločbi ugotovil, da nepravilnosti kot posledice namernih kršitev mogoče tožniku očitati le na 2,14 ha (v odgovoru na tožbo je po preveritvi izračuna ugotovil, da ta površina znaša 3,09 ha; ker pa po obeh izračunih znaša več kot 0,5 ugotovljene površine (ugotovljena površina je 33,06 ha) to na odločitev ni moglo vplivati) in v posledici te ugotovitve odpravil sankcijo zmanjšanja pomoči v naslednjih treh letih v znesku 1.180,18 EUR (ker namerna kršitev ni predstavljala več kot 20 % ugotovljene površine – drugi odstavek 53. člena Uredbe 796/2004/ES). Tudi drugostopenjski organ pa je ugotovil, da tožnik ni izvedel nobene spremembe rabe GERK-ov 3477138, 345383, 1512713 in 1510779, glede GERK-ov 3477208, 4037858, 4364479 in 4364491 pa je sicer podal predlog za spremembo podatkov in pri tem vztrajal, da gre za kmetijske površine, vendar je bila pri teh GERK-ih na kontroli ugotovljena nekmetijska raba, kot je bila tudi v evidenci vpisana pred oddajo zbirne vloge za leto 2009. Te GERK-e (razen GERK-ov 3477284 in 3477888, na katerih je neusklajenost v mejah toleranc) je tudi drugostopenjski organ obravnaval kot površine z nepravilnostmi, ki so posledica namerne čezmerne prijave. Glede katerih GERK-ov ta ugotovitev naj ne bi bila pravilna, tožnik v tožbi ne konkretizira. Zato je moralo sodišče njegov posplošen ugovor, da je na upravni enoti 4. 3. 2009 in 13. 5. 2009 usklajeval podatke za tiste GERK-e, ki niso bili usklajeni, zavrniti. Sodišče torej sprejema ugotovitve upravnih organov, da tožnik kljub opozorilu s predtiskom ni uskladil vseh podatkov, ki bi jih moral. Če tega ni storil, pa ne more uspešno izpodbiti zaključka o namerni nepravilnosti. Ob tem še dodaja, da četrti odstavek 8. člena Uredbe določa, da s podpisom na zbirni vlogi nosilec kmetijskega gospodarstva potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa.

Kolikor tožnik ugovarja, da upravna organa nista upoštevala, da so njegovi GERK-i po dejanski rabi kraški pašniki, sodišče ugotavlja, da tožnik ni imel vpisanih GERK-ov z dejansko rabo 1430 (kakršna je šifra ekstenzivnega kraškega pašnika), temveč je prijavil dejansko rabo 1100, 1222 in 1300, in je v pritožbi tudi sam navedel, da je GERK-e z rabo kraški pašnik vpisal šele leta 2010. Ker se po petem odstavku 7. člena Uredbe pri zahtevkih iz zbirne vloge in drugih zahtevkih za ukrepe kmetijske politike za leto 2009 upoštevajo spremembe podatkov o kmetijskih zemljiščih v uporabi, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva vpiše v register kmetijskih gospodarstev vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge, spremembe, ki jih je tožnik izvedel za leto 2010, ne morejo vplivati na odločanje o zahtevkih za leto 2009. Če pa določitev GERK-a - ekstenzivni kraški pašnik v letu 2009 še ni bila možna (ne glede na Navodilo za izvajanje podukrepa „Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov“), kot trdi tožnik, pa take dejanske rabe niti ni mogel uveljavljati, ker so za uveljavljanje plačilnih pravic upravičena kmetijska zemljišča v uporabi z vrsto rabe, ki je določena s predpisom. Zato je tudi nerelevanten ugovor, da je bila kontrola, ki je bila opravljena 2. in 3. 9. 2009, izvedena prekmalu, ker ni bil upoštevan rok, ki je v Navodilu predviden za čiščenje ekstenzivnih kraških pašnikov.

Po presoji sodišča sta se upravna organa glede ugotovitev o dejanski rabi tožnikovih GERK-ov lahko oprla na zapisnik št. 100305181/POV_KOP/1/1 o kontrolnem pregledu na kraju samem. Ni sporno, da je tožnik ta zapisnik tudi podpisal. Po določbi 80. člena ZUP je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona, javna listina in je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Tožnik pa takih pripomb ni dal, temveč je zapisal, da je bila kontrola v vseh pogledih konkretno izvedena. Torej je bil seznanjen z vsebino zapisnika (ali je imel možnost, da se z njo seznani), zato se ne more v tožbi sklicevati, da v zapisniku ni bilo nič takega, kar bi vzbudilo njegovo pozornost. Tožnik s svojimi tožbenimi ugovori sodišča ni uspel prepričati, da je bila kontrola izvedena nepravilno in nestrokovno. Ugotovitve kontrole tožnik ne izpodbija glede konkretnih GERK-ov. Njegov ugovor, da kontrolor ni upošteval, da je po pregledu dodatno očistil nekaj terenov, in zato nepravilnosti niso tako velike, kot je navedeno v zapisniku, je nasproten s smislom kontrole, ki je v tem, da se na kraju samem ugotovi, ali se dejanska raba ujema s prijavljeno oziroma ali upravičenec izpolnjuje pogoje za ugoditev zahtevku. V zvezi s tožbenimi navedbami glede uporabljene metode meritve in tehničnih toleranc meritev sodišče ugotavlja, da je v zapisniku o kontrolnem pregledu navedeno, da je kontrolor uporabil merilno metodo merjenje iz ortofotov – planimetriranje (ne pa z GPS napravo, kot navaja tožnik), prav tako pa je iz zapisnika razvidno, pri katerih GERK-ih je kontrolor ugotovil, da je prijavljena površina znotraj oziroma zunaj toleranc (Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev, z veljavnostjo od 15. 1. 2009). Posplošeni tožbeni ugovori o izvedbi meritev ne morejo biti zadostna podlaga za trditev, da so bile le-te nepravilne, niti ni sodišče v predloženem upravnem spisu našlo drugih dokazov, ki bi zbujali dvom v strokovno usposobljenost kontrolorja, ki mu jo tožnik odreka.

V zvezi z navedbami tožnika, da mu je bilo rečeno, da bo izvedena superkontrola, sodišče navaja, da po tretjem odstavku 19. člena Uredbe predvidena delna ali celotna ponovitev že izvedene kontrole, če se s tem preprečuje in odkriva goljufije in druge nepravilnosti. Da se upravni organ odloči za ponovno kontrolo, morajo torej obstajati okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je prišlo do določenih nepravilnosti. Takšnih dvomov pa v obravnavanem primeru drugostopenjski organ ni imel. Kot izhaja iz prvostopenjske in iz drugostopenjske odločbe se ugotovitve obeh upravnih organov ne razlikujejo glede površine, ki ne izpolnjuje pogojev za izplačilo plačnih pravic, saj oba upravna organa ugotavljata, da prijavljena površina presega ugotovljeno površino za 8,39 ha (in ne izpolnjuje pogojev za izplačilo plačilnih pravic). Drugostopenjski organ drugače (v manjšem obsegu) opredeljuje le površino namerne čezmerne prijave (glede na to koliko je tožnik sledil opozorilu v predtisku o potrebni uskladitvi podatkov), kar pomeni, da ni podvomil o dejanskih ugotovitvah glede rabe na kraju samem, kar je predmet kontrole oziroma superkontrole. Zato tudi po mnenju sodišča ni bilo podlage, da bi se na tožnikovih GERK-ih pregled ponovil. Po presoji sodišča upravnemu organu tudi ni mogoče očitati, da je kršil pravila postopka, ker tožnika pred izdajo odločbe ni zaslišal. Upravni organ je odločbo lahko izdal na podlagi podatkov, ki jih je na obrazcu „D“ navedel tožnik, na podlagi uradnih evidenc, ki jih vodi in na podlagi ugotovitev o pregledu na kraju samem, navedenih v zapisniku. Tožnik je imel možnost dati pripombe na zapisnik in s tem udejaniti svojo pravico do izjave. Kot je razvidno iz upravnega spisa, je bila izvedena tudi kontrola vsebinske skladnosti zapisnika z aplikacijo na področju subvencije 2009. Zato sodišče ne sprejema tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na postopkovne kršitve.

Tožbenih ugovorov, da dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno, ker ni pravilno ugotovljena preveč prijavljena površina, na kateri so nepravilnosti, ki so posledica namenih kršitev (v drugostopenjski odločbi 2,14 ha), da ni pravilen odstotek ugotovljenih površin, ki zapadejo pod to kršitev (v drugostopenjski odločbi 6,47 %), tožnik ni obrazložil, ampak jih je postavil zgolj kot trditve. Te dejanske ugovore zato sodišče presoja v obsegu, ki mu omogoča preveritev uporabe materialnega prava. Tako sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v svoji odločbi naštel GERK-e, pri katerih je bila prijavljena površina večja od ugotovljene (ugotovljena površina kmetijskega zemljišča v uporabi je tista površina, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem, 16. alinea 2. člena Uredbe) in ugotovil, da ta površina znaša 8,39 ha. Da 8,39 ha predstavlja preveč prijavljeno površino z neustrezno rabo, se je strinjal tudi drugostopenjski organ, ki pa je presodil, da je le 2,14 ha površine z nepravilnostmi, ki so posledica namerne čezmerne prijave (drugostopenjski organ je v svoji odločbi naštel GERK-e s to nepravilnostjo). Ker je tožnik uveljavljal plačilo za 41,45 ha, znaša ugotovljena površina 33,06 ha (41,45 ha - 8,39 ha = 33,06 ha), preveč privaljena površina, ki je posledica namerne kršitve, pa tako predstavlja nepravilnost 6,47 % ugotovljene površine. Ker presega 0.5 % ugotovljene površine, je upravni organ v prvem odstavku 53. člena 796/2004/ES imel podlago za zavrnitev zahtevka za plačilne pravice. Zato sodišče zaključuje, da je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je izpodbijana odločba (prvostopenjska odločba v 1. točki izreka) pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je zakonitost izpodbijane odločbe lahko preizkusilo na podlagi dokumentacije upravnih spisov, ni sledilo tožnikovemu predlogu za izvedbo dokazov z zaslišanjem priče, izvedenca in tožnika, saj to niso dokazi za dokazovanje relevantnih dejstev v predmetnem upravnem spor.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.