10. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marte Fišer iz Nove Gorice in drugih, ki jih zastopa odvetniška družba Čeferin o. p., d. n. o., Grosuplje, na seji 10. maja 2007

sklenilo:

Izvrševanje Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradni list RS, št. 3/06) v delu, ki se nanaša na prostorsko enoto NG 2.3., se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (v nadaljevanju Odlok), kolikor v prostorski enoti NG 2.3. ureja bloke. Navajajo, da imajo v neposredni bližini predvidenih blokov pritlične vrstne stanovanjske hiše in se torej njihove nepremičnine nahajajo v vplivnem območju, zato so kot stranski udeleženci vključeni v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. S predvideno gradnjo naj bi se jim poslabšali bivalni pogoji zaradi odvzema dnevne svetlobe. V Odloku naj ne bi bili določeni konkretni pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje prostorske enote NG 2.3. Odlok naj bi določal le tri faktorje: faktor zazidanosti, faktor zelenih površin in faktor gradbene parcele. Z Odlokom naj faktorja zazidanosti in zelenih površin ne bi bila določena za vsako prostorsko enoto posebej, čeprav to določa 23. člen (pravilno 14. člen). V javni razgrnitvi naj bi bil predlog Odloka, ki je predvideval gradnjo mestnih stavb ter faktor zelenih površin 0,3. Vsebina sprejetega Odloka naj bi se razlikovala od predloga akta iz javne razgrnitve, čeprav v času javne razgrnitve in obravnave nanj ni bilo pripomb. Ta sprememba (gradnja blokov in faktor zelenih površin 0,2) naj bi bila uvrščena v Odlok šele po javni razgrnitvi. Odlok naj bi bil torej v izpodbijanem delu sprejet v drugačni vsebini, kot je bil razgrnjen. Mestni svet naj pri sprejemanju Odloka ne bi bil seznanjen z drugačno vsebino prostorske enote NG 2. 3., saj naj za to prostorsko enoto v javni razgrnitvi ne bi bilo pripomb. Pobudniki menijo, da bi se Ustavno sodišče moralo opredeliti tudi do vprašanja sorazmernosti med varovanjem javnega interesa pri urejanju prostora ter varovanjem lastninske pravice na posameznih nepremičninah. Z izpodbijanim predpisom naj bi se znižala vrednost stanovanjskim hišam pobudnikov. Zaradi pravne narave Odloka naj pobudniki ne bi imeli ustrezne pravne podlage, na podlagi katere bi lahko od Mestne občine zahtevali nadomestilo. Pobudniki predlagajo začasno zadržanje Odloka, ker je investitor že zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja. Gradnja naj bi bila mogoča že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, pred odločitvijo o tej pobudi. Z morebitno razveljavitvijo Odloka in s posledično rušitvijo objektov pa naj bi nastala velika gospodarska škoda.

2.Mestna občina odgovarja, da je 19. 6. 2003 sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1990, 1993, 1995, 1996, 1998 in 1999, in srednjeročnega družbenega plana občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega leta 1990, 1993, 1996, 1998 in 1999, za območje Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave glasila Oko, št. 18/03). Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradne objave časopisa Oko, št. 1/2000, 10/02 in 15/02 – v nadaljevanju Odlok o PUP) naj bi zato postal neskladen z novo sprejetim planom, s katerim se je spremenila namenska raba. Zato naj bi nasprotna udeleženka pričela s postopkom sprememb in dopolnitev Odloka o PUP. Mestna občina navaja, da je bil za izpodbijani Odlok sprejet Program priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nova Gorica (Uradne objave glasila Oko, št. 18/03). Javna razgrnitev in javna obravnava naj bi bili izvedeni v skladu z določbami Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – ZUreP-1). Mestna občina navaja, da Mestni svet praviloma sprejema predlog prostorskega akta z drugačno vsebino, kot pa je bila razgrnjena v postopku, sicer javna razgrnitev in javna obravnava ne bi dosegli svojega namena. Zaradi čim večje vključitve javnosti naj bi bila razgrnitev podaljšana. Posebno mesto v tem postopku naj bi dobila tudi strokovna javnost (lokalna Zbornica za arhitekturo in prostor). Mestni svet naj bi tudi sam imenoval ekspertno skupino svetnikov, ki naj bi še dodatno s pripravljalcem in s predstavniki strokovne javnosti uskladila vse oblikovalske določbe v vseh prostorskih enotah. Pogoji in merila za izdelavo projektne dokumentacije naj bi bili v Odloku konkretizirani, zato naj bi bilo mogoče na njegovi podlagi izdelati povsem ustrezno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja. Predpisani faktorji naj bi bili ključni za uravnavanje ravnovesja v grajenem prostoru. Dovoljeno višino objekta naj bi določala faktor največje dovoljene zazidanosti gradbene parcele in faktor največje dovoljene izrabe gradbene parcele. Absolutna omejitev višine naj bi bila določena le v tistih prostorskih enotah, kjer naj bi bilo zaradi utemeljenih razlogov to potrebno. Vprašanja sorazmernosti med varovanjem javnega interesa pri urejanju prostora ter varovanjem lastninske pravice naj bi se pripravljalec Odloka ves čas zavedal. Zato naj bi pripravil Odlok, ki naj bi omogočil vzpostavljanje pravičnih in enakopravnih pogojev bivanja za vse uporabnike prostora in lastnike zemljišč v obravnavani prostorski enoti. Zaradi gradnje novih objektov v tej prostorski enoti naj bi bila kvaliteta bivanja v primerljivih mestnih predelih izenačena. Pobudnikom naj z gradnjo novih objektov ne bi bila bistveno odvzeta svetloba v njihovih bivanjskih prostorih, ker 24. člen (pravilno 15. člen) Odloka določa odmike od objektov v odvisnosti od orientacije in višine objektov. Zato nasprotna udeleženka meni, da ni pogojev za začasno zadržanje Odloka.

B.

3.Po določbi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Kadar Ustavno sodišče

odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe sploh ne bi izvrševale.

C.

4.Po presoji Ustavnega sodišča so posledice, ki nastajajo z izvrševanjem izpodbijanega odloka, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega odloka. Na podlagi izpodbijanega odloka je investitor že zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dveh večstanovanjskih stavb s podzemno garažo na parc. št. 533/2, 533/3, 534/2, 535/2 in 535/3 k. o. Nova Gorica. Ta gradnja pa lahko povzroči nepopravljive posledice v življenjskem okolju pobudnikov. Po drugi strani pa začasno zadržanje izvrševanja tega Odloka nima drugih posledic, kot je ta, da se postopek izdaje gradbenega dovoljenja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne more nadaljevati in se bo lahko izvedel kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo ali zakonom.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sodnik dr. Zvonko Fišer je bil pri obravnavanju in odločanju v tej zadevi izločen. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

14. 2. 2008

ODLOČBA

14. 2. 2008

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na pobudo Marte Fišer, Nova Gorica, in drugih, ki jih zastopa odvetniška družba Čeferin, o. p., d. n. o., Grosuplje, na seji 14. februarja 2008

odločilo:

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradni list RS, št. 3/06) se v delu, ki v prostorski enoti NG 2.3. načrtuje gradnjo blokov v zaledju in določa faktor zelenih površin 0,2, razveljavi.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (v nadaljevanju Odlok), kolikor v prostorski enoti NG 2.3. načrtuje bloke in predpisuje faktor zelenih površin 0,2. Navajajo, da imajo v neposredni bližini predvidenih blokov pritlične vrstne stanovanjske hiše in se torej njihove nepremičnine nahajajo v vplivnem območju načrtovane gradnje. S predvideno gradnjo naj bi se jim zaradi odvzema dnevne svetlobe poslabšali bivalni pogoji. V Odloku naj ne bi bili določeni konkretni pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje prostorske enote NG 2.3. Odlok naj bi določal le tri faktorje: faktor zazidanosti, faktor zelenih površin in faktor gradbene parcele. V javni razgrnitvi naj bi bil predlog Odloka, ki je predvideval gradnjo mestnih stavb ter faktor zelenih površin 0,3. Vsebina sprejetega Odloka naj bi se razlikovala od predloga akta iz javne razgrnitve, čeprav v času javne razgrnitve in obravnave nanj ni bilo pripomb. Ta sprememba (gradnja blokov in faktor zelenih površin 0,2) naj bi bila uvrščena v Odlok šele po javni razgrnitvi. Odlok naj bi bil torej v izpodbijanem delu sprejet v drugačni vsebini, kot je bil razgrnjen. Mestni svet naj pri sprejemanju Odloka ne bi bil seznanjen z drugačno vsebino prostorske enote NG 2.3., saj naj za to prostorsko enoto v javni razgrnitvi ne bi bilo pripomb. Pobudniki menijo, da bi se Ustavno sodišče moralo opredeliti tudi do vprašanja sorazmernosti med varovanjem javnega interesa pri urejanju prostora ter varovanjem lastninske pravice na posameznih nepremičninah. Z izpodbijanim predpisom naj bi se znižala vrednost stanovanjskih hiš pobudnikov.

2.Mestna občina odgovarja, da je bil Odlok sprejet v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1). Navaja, da Mestni svet praviloma sprejema predlog prostorskega akta z drugačno vsebino, kot pa je bila razgrnjena v postopku, sicer javna razgrnitev in javna obravnava ne bi dosegli svojega namena. Posebno mesto v tem postopku naj bi dobila tudi strokovna javnost (lokalna Zbornica za arhitekturo in prostor). Mestni svet naj bi tudi sam imenoval ekspertno skupino svetnikov, ki naj bi s pripravljalcem in s predstavniki strokovne javnosti še dodatno uskladila vse oblikovalske določbe v vseh prostorskih enotah. Pogoji in merila za izdelavo projektne dokumentacije naj bi bili v Odloku konkretizirani, zato naj bi bilo mogoče na njegovi podlagi izdelati povsem ustrezno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja. Predpisani faktorji naj bi bili ključni za uravnavanje ravnovesja v grajenem prostoru. Dovoljeno višino objekta naj bi določala faktor največje dovoljene zazidanosti gradbene parcele in faktor največje dovoljene izrabe gradbene parcele. Vprašanja sorazmernosti med varovanjem javnega interesa pri urejanju prostora ter varovanjem lastninske pravice naj bi se pripravljalec Odloka zavedal ves čas. Zato naj bi pripravil Odlok, ki naj bi omogočil vzpostavljanje pravičnih in enakopravnih pogojev bivanja za vse uporabnike prostora in lastnike zemljišč v obravnavani prostorski enoti. Zaradi gradnje novih objektov v tej prostorski enoti naj bi bila kvaliteta bivanja v primerljivih mestnih predelih izenačena. Pobudnikom naj z gradnjo novih objektov ne bi bila bistveno odvzeta svetloba v njihovih bivanjskih prostorih, ker 24. člen (pravilno 15. člen) Odloka določa odmike od objektov v odvisnosti od orientacije in višine objektov.

B.

3.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-94/07 z dne 10. 5. 2007 (Uradni list RS, št. 45/07) do končne odločitve zadržalo izvajanje Odloka v delu, ki načrtuje v prostorski enoti NG 2.3. gradnjo blokov. Pobudnikom je bil torej že priznan pravni interes, ker živijo na vplivnem območju načrtovane gradnje, zato stališče, ki ga je Ustavno sodišče sprejelo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08) ne more vplivati na njihov pravni položaj. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

4.Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah ZUreP-1, ki so prenehale veljati na podlagi drugega odstavka 103. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v nadaljevanju ZPNačrt). Prehodna določba četrtega odstavka 96. člena ZPNačrt podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih ureditvenih pogojev do sprejetja občinskega prostorskega načrta, zato Odlok še velja.

5.Pobudniki izpodbijajo Odlok, ker je bilo besedilo Odloka od predloga, obravnavanega v postopku javne razgrnitve in obravnave pa do sprejetja Odloka, spremenjeno brez predpisanega postopka in v nasprotju s stališči iz javne obravnave. V postopku javne razgrnitve in javne obravnave ni bilo načrtovane gradnje blokov, prav tako je bil faktor zelenih površin višji (0,3).

6.Odlok v prostorski enoti NG 2.3. načrtuje gradnjo mestnih stavb ob Prvomajski ulici in blokov v zaledju ter predpisuje faktor zazidanosti (0,5), faktor zelenih površin (0,2) in faktor izrabe parcele (2,5). Iz predložene dokumentacije izhaja, da je bil javno razgrnjen in obravnavan predlog Odloka, ki je za prostorsko enoto NG 2.3. načrtoval gradnjo mestnih hiš in določil faktor zelenih površin 0,2. Ta predlog je bil javno razgrnjen od 5. 4. 2005 do 19. 5. 2005 v prostorih Mestne občine in v krajevnih skupnostih. Iz stališč do pripomb z dne 22. 6. 2006, ki jih je predložila nasprotna udeleženka, ne izhaja, da bi bile v zvezi s spremembo vrste gradnje (iz mestnih stavb v bloke) dane kakršnekoli pripombe oziroma da bi bila predlagana sprememba faktorja zelenih površin. Mestni svet je torej Odlok v izpodbijanem delu sprejel z drugačno vsebino, kot je bil predložen v javno razgrnitev in javno obravnavo.

7.Postopek priprave in sprejema prostorskih izvedbenih aktov je bil določen v 17. do 35. členu ZUreP-1. Navedene določbe o javni razgrnitvi in javni obravnavi ne pomenijo, da mora občinski svet po razgrnitvi vztrajati pri besedilu predloga in ga pozneje ne spreminjati. To bi bilo v nasprotju z namenom določb o sodelovanju javnosti v teh postopkih, saj bi onemogočilo vsak vpliv krajanov na vsebino razgrnjenih predlogov. Spremembe so mogoče glede tistih načrtovanih posegov in ureditev, ki so bili javno razgrnjeni in javno obravnavani, in v tistih smereh, ki so bile predlagane v pripombah, podanih na javni razgrnitvi in obravnavi. V nasprotju z navedenimi določbami ZUreP-1 pa je, če se po opravljeni razgrnitvi in obravnavi dopolni predlog s povsem novimi pogoji gradnje, s katerimi javnost poprej ni bila seznanjena in se zato nanje ni mogla odzvati. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sta na področju urejanja prostora javna razgrnitev in javna obravnava prostorskih aktov pomembni zato, ker se takrat prizadeti seznanijo z načrtovano ureditvijo in se nanjo lahko odzovejo.

8.Razgrnjeni in javno obravnavani predlog Odloka se je v delu, ki ureja prostorsko enoto NG 2.3., bistveno spremenil. Po predlogu Odloka, ki je bil predmet javne razgrnitve in obravnave, so bile v tej prostorski enoti predvidene mestne stavbe, v Odloku pa so predvideni bloki. Ta ureditev pa pomeni spremembo pogojev gradnje v prostorski enoti NG 2.3. Nasprotna udeleženka v odgovoru sicer pojasnjuje, da so bile upoštevane pripombe stroke in ekspertne skupine svetnikov, vendar ne izkaže, da so bile te pripombe dane v postopku javne razgrnitve in javne obravnave. V javni razgrnitvi in obravnavi blokov ni bilo, prav tako ni bilo nobenih pripomb na načrtovano gradnjo mestnih stavb v zaledju, niti ni bilo pripomb na faktor zelenih površin. Zato bi morala Občina začeti s postopkom priprave Odloka na novo. Mestna občina je torej že po izvedenem postopku (javni razgrnitvi, javni obravnavi, opredelitvi do pripomb) vsebinsko spremenila pogoje gradnje in faktor zelenih površin v prostorski enoti NG 2.3., ne da bi bila javnost s tema spremembama seznanjena, zato je v tem delu izpodbijani predpis v neskladju z 31. členom ZUreP-1. Glede na to ga je Ustavno sodišče v tem delu razveljavilo.

9.Ker je Ustavno sodišče Odlok v delu, ki se nanaša na prostorsko enoto NG 2.3. razveljavilo že zaradi navedene neskladnosti z ZUreP-1, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnikov.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sodnik dr. Zvonko Fišer je bil pri obravnavanju in odločanju v tej zadevi izločen. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik