Jedro

Po prvem odstavku 112. člena ZPP je vloga pravočasna, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. Vloga je v takšnem primeru pravočasna le, če nepristojno sodišče še pravočasno pošlje vlogo pristojnemu sodišču in pristojno sodišče to vlogo dobi pred potekom roka. Omilitvi te strogosti sta namenjeni izjemi po desetem odstavku 112. člena ZPP - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca, in očitna pomota vložnika.

Tožnik se ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost, ampak je bil v resnici premalo skrben. Očitno tudi ni šlo za pomoto pri pošiljanju pritožbe, saj se je tožniku ista napaka primerila dvakrat.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo tožnika zoper sodbo z dne 4. 3. 2025.

2.Tožnik zoper sklep vlaga pritožbo in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in omogoči vsebinsko obravnavo njegove pritožbe zoper sodbo z dne 4. 3. 2025.

Navaja, da je bila pritožba oddana pravočasno, vendar po očitni pomoti na nepristojno Višje sodišče v Ljubljani. Do zamude roka je nato prišlo zaradi ravnanja nepristojnega višjega sodišča, ki je pritožbo prepozno poslalo pristojnemu sodišču prve stopnje. Tožnik je že vlagal prošnjo za oprostitev plačila stroškov na višje sodišče, zato je verjel, da se tudi pritožba naslavlja na isto sodišče. Gre za neškodljivo in razumljivo pomoto, ki jo je treba presojati v korist vlagatelja. Zavrženje pritožbe zaradi formalnosti, na katero tožnik ni mogel vplivati, pomeni pretiran formalizem in kršitev pravice do sodnega varstva, pa tudi kršitev načela sorazmernosti in pravice do enakega varstva pravic. Sodišče bi moralo upoštevati pomen konkretne zadeve in omogočiti vsebinsko presojo pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je tožnik laično pritožbo zoper sodbo z dne 4. 3. 2025 sicer pravočasno poslal nepristojnemu Višjemu sodišču v Ljubljani, ki jo je nato odstopilo sodišču prve stopnje, to pa je pritožbo prejelo šele po izteku pritožbenega roka. Navedeno ni pritožbeno sporno.

5.Po 1. odst. 112. čl. ZPP1 je vloga pravočasna, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. Vloga je v takšnem primeru pravočasna le, če nepristojno sodišče še pravočasno pošlje vlogo pristojnemu sodišču in pristojno sodišče to vlogo dobi pred potekom roka. Omilitvi te strogosti sta namenjeni izjemi po 10. odst. 112. čl. ZPP - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca, in očitna pomota vložnika. Tožnik se zato ne more uspešno sklicevati na druge razloge za zamudo. Neutemeljeno je torej pritožbeno izpostavljanje pomena konkretne zadeve, kot tudi zatrjevanje, da je do zamude roka je v resnici prišlo zaradi ravnanja nepristojnega višjega sodišča in da gre v konkretnem primeru za pretiran formalizem in kršitev tožnikovih ustavnih pravic.

6.Po 10. odst. 112. čl. ZPP se šteje, da je bila vloga, ki je bila poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa je prispela po izteku roka, pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ali očitni pomoti vložnika. V tožnikovem primeru to zakonsko določilo ni uporabljivo. Tožnik je bil v pravnem pouku sodbe z dne 4. 3. 2025 pravilno in izrecno poučen o tem, kdaj (v kakšnem roku) in kje (pri katerem sodišču) mora vložiti pritožbo. Če tožnik ni vedel, kaj pomeni v pravnem pouku "to sodišče", bi se o tem lahko pravočasno prepričal pri sodišču, ki je sklep izdalo in mu ga poslalo. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bile tožnikove predhodne vloge pravilno vložene pri tem sodišču, vključno s tožnikovo "prošnjo za odpis, odpust sodnih stroškov" (red. št. 36a). Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je tožnik na višje sodišče vložil "prošnjo za oprostitev sodnih taks in stroškov postopka" (red. št. 40), vendar je to prošnjo vložil šele istega dne kot obravnavano pritožbo. Zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da je že vlagal prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka na višje sodišče in zato verjel, da se tudi pritožba naslavlja na isto sodišče. Ta prošnja ob vložitvi pritožbe še ni bila obravnavana in tožnik v zvezi z njo ni mogel biti zaveden. Tožnik se zato ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost, ampak je bil v resnici premalo skrben. Očitno tudi ni šlo za pomoto pri pošiljanju pritožbe, saj se je tožniku ista napaka primerila dvakrat. Napačen naziv in naslov sodišča (Višje sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9) je zapisal tako v pritožbi, kot tudi na pisemski ovojnici.

7.S tem se izkaže, da sodišče nima nobene pravne podlage za domnevo, da je bila pritožba vložena pravočasno. Ker je bila v skladu z določbo 1. odst. 112. čl. ZPP pritožba vložena prepozno, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (1. odst. 343. čl. ZPP).

8.Glede na navedeno in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

-------------------------------

1

Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 112, 112/1, 112/10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.