Jedro

Ukrepa oblikovanja drobnoprodajnih cen kruha tržni inšpektor ne more opreti na določbe 70. in 73. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št24/90, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88), 5. člen zakona o cenah (Ur.l. RS, št. 1/91-I) in uredbo o določitvi najvišjih cen moke in kruha (Ur.l. RS, št. 34/93). Navedeni predpisi tržnega inšpektorja ne pooblaščajo, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Pristojnosti tržnega inšpektorja na tem področju ureja izrecno le 7. člen zakona o tržni inšpekciji, ki inšpektorju v zvezi s kršitvijo predpisov o cenah nalaga, da vloži ovadbo ali predlog za uvedbo postopka o prekršku.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega tržnega inšpektorata št. ... z dne 06.08.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo tržnega inšpektorja Sekretariata za splošne zadeve in družbene dejavnosti Občine Šmarje pri Jelšah, št. ... z dne 26.07.1993, s katero je bilo tožniku naloženo oblikovati drobnoprodajne cene pšeničnega kruha na ravni, ki so se v skladu s predpisi oblikovale in uporabljale na tržišču na dan 1. junija 1993 ter izvršiti odločbo takoj po prejemu. V obrazložitvi navaja, da je v skladu s 5. členom zakona o cenah (Ur. l. RS, št. 1/91-I) Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo o določitvi najvišjih cen moke in kruha (Ur. l. RS, št.34/93) z veljavnostjo od 29.06.1993 dalje, ki kot najvišje drobnoprodajne cene pšenične moke in cene pšenične moke za reprodukcijo določa cene, ki so se oblikovale in uporabljale na tržišču na dan 01.06.1993. Tožeča stranka je zvišala cene v nasprotju z navedeno uredbo. Zato je tržni inšpektor na podlagi 70. in 73. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. l. SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) utemeljeno odredil, da se odpravi ta nepravilnost. Tožnik v tožbi uveljavlja, da je izpodbijana odločba nezakonita in so z njo kršene njegove pravice, ker za oblikovanje cen pšenični moki in kruhu na dan 01.06.1993 niso veljali nikakršni predpisi. V izpodbijani odločbi se posplošeno ugotavlja zaračunavanje višjih cen kot so določene z uredbo, pri tem pa ni konkretizirano, kateri predpisi za oblikovanje cen, na katere se sklicuje uredba, so bili kršeni. Poleg tega je uredba tako nedorečena, da je ni možno izvajati v praksi, njeno izvajanje bi tožniku povzročilo nepopravljivo škodo. Tožnik meni, da se uredba nanaša zgolj na cene tistih pšeničnih mok in kruhov, ki so bili proizvedeni iz pšenice oziroma moke iz blagovnih rezerv in jih ureja odredba o določitvi cen pšenice in moke iz republiških blagovnih rezerv in cen kruha (Ur. l. RS, št. 19/92). Takšne pšenice ali moke pa Republika Slovenija v spornem obdobju ni več zagotavljala. Tožnik tudi meni, da uredba ni v skladu s 5. členom zakona o cenah in da je v nasprotju s 155. členom ustave Republike Slovenije. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi.

Tožena stranka ni odgovorila na tožbene navedbe, poslala pa je upravne spise, ki se nanašajo na zadevo.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe v skladu z določbo 1. odstavka 40. člena zakona o upravnih sporih ocenilo, da je tožba utemeljena iz drugih razlogov, kot jih navaja tožnik. Tožena stranka je izpodbijano odločbo oprla na določbe 70. in 73. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. l. SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88, v nadaljevanju: zakon o sistemu državne uprave), 5. člen zakona o cenah (Ur. l. RS, št. 1/91-I) in uredbo o določitvi najvišjih cen moke in kruha (Ur. l. RS, št. 34/93, v nadaljevanju: uredba). Navedeni predpisi pa po mnenju sodišča tržnega inšpektorja ne pooblaščajo, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Določbe 70. in 73. člena zakona o sistemu državne uprave le na splošno urejajo pravice in dolžnosti inšpektorja pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva in ne vsebujejo materialne podlage za odrejanje posameznih vrst inšpekcijskih ukrepov. Tudi zakon o cenah nima določb, ki bi urejale inšpekcijske ukrepe na področju cen in ne določb o obveznostih subjektov, ki kršijo predpise o cenah. V 5. členu le določa, da Izvršni svet Republike Slovenije (sedaj vlada) lahko predpiše ukrep določitve cen za posamezne pomembnejše proizvode in storitve, če nastanejo hude motnje na trgu pri gibanju cen teh proizvodov in storitev. Z uredbo je vlada sicer določila najvišje drobnoprodajne cene pšenične moke in kruha, vendar le-ta nima določb glede obveznosti subjektov, ki to uredbo kršijo. Pristojnosti tržnega inšpektorja na tem področju ureja izrecno le 7. člen zakona o tržni inšpekciji (Ur. l. SRS, št. 27/74), ki inšpektorju v zvezi s kršitvijo predpisov o cenah nalaga, da je dolžan vložiti ovadbo zaradi kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka oziroma, da je dolžan zaradi prekrška vložiti predlog za uvedbo postopka o prekršku. V teh primerih je tržni inšpektor dolžan ugotoviti znesek pozitivne razlike v ceni ter predlagati, da se storilcu ta razlika odvzame kot protipravna premoženjska korist. Posebnih določb o inšpekcijskih ukrepih na področju cen pa tudi ta zakon nima. Glede na takšno stanje inšpekcijski organ torej svoje odločbe ne more opreti samo na določbe 70. in 73. člena zakona o sistemu državne uprave, če vsaj v materialnem predpisu, katerega izvajanje nadzoruje, ni določena konkretna obveznost posameznih subjektov. Iz prej navedenega pa je razvidno, da za izrečeni ukrep ni podlage v zakonu o cenah niti v uredbi in tudi ne v zakonu o tržni inšpekciji, zato je izpodbijana odločba nezakonita iz razloga 1. točke zakona o upravnih sporih.

Na podlagi navedenega je moralo sodišče tožbi ugoditi in izpodbijano odločbi odpraviti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije.