Jedro

Na podlagi petega odstavka 41. člena ZDSS-1 delodajalec v sporu glede prenehanja delovnega razmerja ne glede na izid postopka sam krije svoje stroške postopka. Čeprav je pritožbeno sodišče s sodbo z dne 18. 11. 2025 ugodilo pritožbi toženke in spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, tožnica toženki ni dolžna povrniti stroškov postopka, torej niti stroškov nadomestila plače za pričo A. A.

Izrek

Zahteva tožene stranke za povrnitev nadomestila plače za pričo A. A. se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica je v predmetnem postopku izpodbijala o izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ji jo je podala toženka dne 15. 7. 2024. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved nezakonita. Toženka se je zoper takšno odločitev pritožila, pritožbeno sodišče pa je dne 18. 11. 2025 opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je zaslišalo pričo toženke, A. A. Toženka, ki je hkrati pričin delodajalec, je dne 19. 12. 2025 zahtevala povračilo izplačanega nadomestila plače priči A. A. za čas prisotnosti na pritožbeni obravnavi v višini 29,36 EUR.

2.Na podlagi prvega odstavka 242. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Skladno s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik) imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača. Na podlagi 13. člena Pravilnika izplača zaposlenim nadomestilo plače gospodarska družba, zavod, upravni in drug državni organ, samostojni podjetnik posameznik ali drug delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. Sodišče, ki vodi postopek na podlagi tretjega odstavka 242. člena ZPP odloči o teh stroških postopka in naloži, da se plačajo iz predujma oziroma povrnitev stroškov naloži stranki, če predujem ni bil določen.

3.Na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) delodajalec v sporu glede prenehanja delovnega razmerja ne glede na izid postopka sam krije svoje stroške postopka. Čeprav je pritožbeno sodišče s sodbo z dne 18. 11. 2025 ugodilo pritožbi toženke in spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, tožnica toženki ni dolžna povrniti stroškov postopka, torej niti stroškov nadomestila plače za pričo A. A. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi petega odstavka 41. čelna ZDSS-1 zavrnilo zahtevek toženke za povračilo izplačanega nadomestila plače priči.