Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
25. 9. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., na seji senata dne 13. septembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
1.Z izpodbijano sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. K 386/94-12 sta bila pritožnika spoznana za kriva kaznivega dejanja razžalitve oziroma nadaljevanega kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 106. člena Kazenskega zakona Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju KZ77).
Pritožnica je navedla, da se zoper sodbo ni pritožila, da pa je sodba pristranska, nekorektna, nedosledna, nestrokovna in neproučena.
2.Z naslednjo izpodbijano sodbo, navedeno v 1. točki izreka, je bil pritožnik spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj razžalitve po prvem odstavku 106. člena KZ77. Dejansko stanje v sodbi naj ne bi bilo pravilno ugotovljeno. Sodišče naj ne bi bilo zaslišalo pritožničine snahe kot edine očividke dogodka.
3.Iz vseh pritožničinih vlog izhaja, da je izvor nesoglasij med njo in njenim možem na eni ter njenim očetom in njegovo zunajzakonsko partnerko spor glede razdružitve posesti, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti pod št. P 19/93.
Zadeva je bila v letu 1999 odstopljena Okrožnemu sodišču v Murski Soboti, kjer teče pod št. P 30/99. Pritožnica meni, da postopek teče predolgo.
4.Z izpodbijanim sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. I 1021/92-30 z dne 11. 5. 1999 je bila zoper pritožnika dovoljena izvršba z rubežem pokojnine in drugih stalnih denarnih prejemkov. Z naslednjima dvema sklepoma, navedenima v 2. točki izreka, je bilo pravnomočno ugodeno tožbi zaradi motenja posesti, vloženi zoper pritožnika in njegova sinova. Odločitev naj bi bila neutemeljena, ker naj bi bila posest tožnikov nezakonita.
5.Po 51. členu Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.
Glede sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. K 386/94-12 je pritožnica sama navedla, da pritožbe ni vložila.
6.Sodba Temeljnega sodišča v Murski Soboti, Enote v Murski Soboti, št. K 111/92-10 z dne 30. 3. 1993 se sicer nanaša na pritožnika, ustavno pritožbo pa je vložila pritožnica. Pritožnica je bila v postopku opozorjena na zahtevo iz 51. člena ZUstS, vendar ni izkazala, da bi bila zoper izpodbijano sodbo izčrpana vsa pravna sredstva. Zaradi tega se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo, ali je bila upravičena vložiti ustavno pritožbo.
7.Pravna sredstva niso izčrpana niti glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča je v primerih, ko postopek še teče, za presojo o obstoju kršitve te pravice pristojno Upravno sodišče (glej npr. odločbo št. Up-73/97 z dne 7. 12. 2000, Uradni list RS, št. 1/01 in OdlUS IX, 309). Pritožnica ni izkazala, da bi to pravno pot izčrpala.
8.Nadalje ni izkazano, da bi bila pravna sredstva izčrpana zoper sklep o izvršbi, ki ga izpodbija pritožnik.
9.Po 52. členu ZUstS se ustavna pritožba vloži v šestdesetih dneh od vročitve izpodbijanega posamičnega akta. Sklep Višjega sodišča v Mariboru, naveden v 2. točki izreka, je bil pritožnikovemu pooblaščencu vročen dne 26. 11. 1992. Ustavna pritožba, vložena 3. 2. 2000, je torej prepozna.
10.Ker niso podane procesne predpostavke za obravnavanje ustavne pritožbe, jo je Ustavno sodišče zavrglo.
11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata dr. Zvonko Fišer