Jedro

V času vložitve predloga za izvršbo na temelju verodostojne listine tožeča stranka (tedaj še kot upnik) ni priložila listine, iz katere bi bil razviden dogovor o krajevni pristojnosti. Tega niti ni mogla storiti. Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo navedla, da naj bi bil sklenjen takšen dogovor o pristojnosti, da naj bi bilo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Listino, ki je izkazovala dovoljen dogovor o krajevni pristojnosti, je priložila šele v pritožbi. Iz priložene pogodbe (točka XIX/10) je razvidno, da je bil sklenjen dogovor o pristojnosti ljubljanskega sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi in je zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Kranju.

2. Zoper ta sklep je vložila tožeča stranka pritožbo. V pritožbi navaja, da sta stranki tega spora leasingodajalec in leasingojemalec. Dogovorila sta se, da je za vse spore krajevno pristojno sodišče v Ljubljani. Tožeča stranka v predlogu za izvršbo v elektronskem obrazcu ni mogla označiti zgolj, da sta se dogovorili za krajevno pristojnost sodišča v Ljubljani, temveč je morala tudi določiti stvarno pristojno sodišče. Tožeča stranka je v predlogu o izvršbi določno in jasno označila dogovor o krajevni pristojnosti, ki da je v Ljubljani. Sodišče bi moralo glede na to po dolžnikovem ugovoru ob pravnomočnosti sklepa zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Postopek se je začel kot postopek izvršbe na temelju verodostojne listine. Po vložitvi ugovora je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem sta bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj. Zadeva je bila odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

5. Okrožno sodišče je s sklepom odločilo o dvojem: da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi (19. člen ZPP) in da zadevo odstopa „v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Kranju“. Zoper ta sklep je tožena stranka vložila pritožbo.

6. Tožeča stranka je svojo pritožbo sama označila kot: „Predlog za izdajo popravnega sklepa, podrejeno pritožba“. Pritožbeno sodišče jo je obravnavalo kot pritožbo. To je namreč po svoji vsebini, saj se popravni sklep izdaja le v primeru pomot, ki se nanašajo na imena, številke in druge očitne pomote (1. odstavek 328. člena ZPP). Obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je jasna in kaže na to, da pri odločitvi o krajevni pristojnosti sodišča v Kranju nikakor ni šlo za pomoto, temveč za zavestno odločitev.

7. Pritožba tožeče stranke sicer ne izpodbija odločitve o stvarni pristojnosti okrajnega sodišča (točka 1 izreka). Izpodbija pa odločitev o krajevni pristojnosti sodišča v Kranju (točka 2 izreka).

8. V času vložitve predloga za izvršbo na temelju verodostojne listine tožeča stranka (tedaj še kot upnik) ni priložila listine, iz katere bi bil razviden dogovor o krajevni pristojnosti. Tega niti ni mogla storiti. Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo navedla, da naj bi bil sklenjen takšen dogovor o pristojnosti, da naj bi bilo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Listino, ki je izkazovala dovoljen dogovor o krajevni pristojnosti, je priložila šele v pritožbi. Iz priložene pogodbe (točka XIX/10) je razvidno, da je bil sklenjen dogovor o pristojnosti ljubljanskega sodišča. 9. Okrožno sodišče v Ljubljani se je izreklo ne le za stvarno nepristojno, temveč je zadevo tudi odstopilo domnevno krajevno pristojnemu sodišču. Ravnalo pa je napačno, ker glede na dogovor o krajevni pristojnosti ni odstopilo zadeve Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

10. Pritožba je torej utemeljena. Pritožbeno sodišče je prvostopenjski sklep spremenilo na temelju 3. točke 365. člena ZPP.

11. Pritožnica je zahtevala povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Predpostavka za odločitev o stroških pritožbenega postopka je, da je pravda končana in da je posledično znan uspeh stranke (1. odstavek 154. člena ZPP). V tej zadevi pa pravda še ni končana, saj je bilo doslej komajda odločeno, katero sodišče bo odločilo o tožbenem zahtevku. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je zato, ob smiselni uporabi 3. odstavka 165. člena ZPP, pridržana za končno odločbo.