Jedro

Pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih pogojev za pridobitev pravic iz javnih sredstev se v skladu s prvim in drugim odstavkom 14. člena ZBPP uporabljata ZSVarPre in ZUPJS. Slednji določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Za odločitev torej ni relevanten vpis v evidenco gospodinjstev (ki je ZPPreb-1 več ne pozna, evidenca gospodinjstev po ZPPreb pa se vodi še do zadnjega dne leta, v katerem potečejo štiri leta od uveljavitve ZPPreb-1, šesti odstavek 53. člena ZPPreb-1), ampak ugotovitev, da gre za zunajzakonsko skupnost, ki je po ZZZDR izenačena z zakonsko zvezo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku zoper A. d.o.o. v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter oprostitve plačila stroškov postopka. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ... skupaj z zunajzakonsko partnerko B.B. Na podlagi podatkov Geodetske uprave RS in zemljiške knjige je ugotovil, da je partnerka prosilca do 7/8 lastnica nepremičnin, katerih vrednost je izračunana ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja in sicer: parc. št. 32/1 k.o. ..., katere vrednost je 39.437,00 EUR, parc. št. 421/2 k.o. ..., katere vrednost znaša 47.225,00 EUR in parc. št. 421/1 k.o. ..., katere vrednost je 1.917,00 EUR. Družinski član prosilca je tako lastnik zgoraj navedenih nepremičnin, katerih skupna vrednost je 88.579,00 EUR oziroma upoštevajoč solastniški delež prosilčeve partnerke 77.506,63 EUR, kar pomeni, da ima prosilec oziroma njegov družinski član premoženje, ki se v skladu s 17. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in presega višino 48-ih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar utemeljuje zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na navedenih nepremičninah, ki se upoštevajo kot tožnikovo premoženje, ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevalo lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu. Ker prosilec finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, je bilo ugotavljanje izpolnjevanja objektivnega pogoja nepotrebno.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ne drži, da bi tožnik živel v partnerski zvezi z B.B. in skupnem gospodinjstvu z njo, ne glede na to, da je iz uradnih evidenc izhajalo, da živita v skupnem gospodinjstvu. Upravni organ je to dejstvo vpisal, ne da bi odražalo dejansko stanje. Tako organ za brezplačno pravno pomoč ne sme pripisati premičnega in nepremičnega premoženja, ki je v lasti B.B., k premoženju tožnika, saj ne živita v skupnem gospodinjstvu. Tožnik prilaga potrdilo iz gospodinjske evidence, iz katerega izhaja, da ima tožnik samostojno gospodinjstvo, prav tako ima samostojno gospodinjstvo B.B.. Sicer pa tožnik ne bi mogel imeti gospodinjstva na naslovu ..., saj se v zadnjih letih pretežno nahaja v tujini in se zgolj občasno vrača v Slovenijo. Je brezposeln in močno zadolžen, ker mu v zadevi ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč, pa mu je onemogočen dostop do sodnega varstva, kar je z Ustavo RS zagotovljena pravica. Na ta način je tožnik diskriminiran glede na druge upravičence do brezplačne pravne pomoči in mu je s tem kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti ugodi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Pojasnjuje, da je tožnik dne 29. 7. 2017 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri pa ni navedel, da ima družinske člane. Po vpogledu v uradne evidence je tožena stranka, glede na ugotovljeno, tožečo stranko pozvala k dopolnitvi prošnje, ta pa je to tudi storila in sicer z obrazcem za družinskega člana B.B. z dokazilom o njenem premoženjskem stanju. Tožena stranka je B.B. upoštevala kot partnerko prosilca, ker to izhaja iz uradnih evidenc, razen tega pa je tožnik tudi sam predložil izpolnjen obrazec za družinskega člana. Spremembo članov gospodinjstva je tožnik opravil potem, ko je prejel odločbo, s katero je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Te navedbe torej predstavljajo novoto, zato jih pri odločanju ni mogoče upoštevati. Tudi ni mogoče slediti navedbam tožnika, da je takšne podatke upravna enota v uradne evidence vpisala sama, saj se vpisi v uradne evidence opravijo na podlagi zaprosila oziroma obvestila stranke. Tožena stranke še dodaja, da je tožnik na obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel, da je brezposeln, čeprav je bil v času vložitve prošnje že zaposlen pri pravni osebi C. d.o.o. 4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

7. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

8. Iz ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki med strankama niso sporna, izhaja, da ima B.B. nepremično premoženje, ki se v skladu s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in katerega vrednost je 77.506,63 EUR. Vrednost tega premoženja presega znesek 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka - ta od 1. 8. 2017 dalje znaša 14.281,44 EUR - kar pomeni, da osebi ali družini, ki razpolaga s takšnim premoženjem ni mogoče dodeliti pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 27. člen ZSVarPre).

9. Tožnik pa v tožbi zatrjuje, da organ za brezplačno pravno pomoč premoženja B.B. pri odločanju ne bi smel upoštevati, ker z njo nista v zunajzakonski skupnosti, ampak sta le oba prijavljena na istem naslovu.

10. Pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih pogojev za pridobitev pravic iz javnih sredstev se v skladu s prvim in drugim odstavkom 14. člena ZBPP uporabljata ZSVarPre in ZUPJS. Slednji določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo (1. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS). Za odločitev torej ni relevanten vpis v evidenco gospodinjstev (ki je Zakon o prijavi prebivališča - v nadaljevanju ZPPreb-1 - več ne pozna, evidenca gospodinjstev po ZPPreb pa se vodi še do zadnjega dne leta, v katerem potečejo štiri leta od uveljavitve ZPPreb-1 ? šesti odstavek 53. člena ZPPreb-1), ampak ugotovitev, da gre za zunajzakonsko skupnost, ki je po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) izenačena z zakonsko zvezo (prvi odstavek 12. člena ZZZDR). To je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ima zanju enake pravne posledice po ZZZDR, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa. Na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev te posledice določa citirana 1. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Če je odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali dolžnosti (drugi odstavek 12. člena ZZZDR).

11. Iz podatkov spisa izhaja, da to vprašanje v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči pred organom za brezplačno pravno pomoč ni bilo sporno. Organ za brezplačno pravno pomoč je z dopisom z dne 1. 8. 2017 tožnika pozval, da prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolni s podatki o družinskem članu in pri tem navedel zunajzakonsko partnerko B.B. Tožnik je najprej zaprosil za podaljšanje roka za dopolnitev prošnje, nato pa to dopolnil s podatki o družinski članici B.B. Glede na tako dejansko stanje je organ za brezplačno pravno pomoč B.B. pravilno štel kot tožnikovo zunajzakonsko partnerko in s tem tožnikovega družinskega člana, kar pomeni, da je pri odločitvi pravilno upošteval tudi njeno premoženje.

12. V tožbi podane navedbe in dokazi, da B.B. ni tožnikov družinski član, so tako nedopustna tožbena novota in kot taki neupoštevni. Tožnik lahko v tožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Tožnik lahko torej v tožbi navaja le dejstva (in dokaze), ki so obstajala v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno, kar pomeni iz razlogov, ki niso na njeni strani, ni mogel navajati in predložiti v postopku izdaje upravnega akta. V obravnavani zadevi ni nobenega razloga, da tožnik dejstev in dokazov, ki bi kazala na neobstoj zunajzakonske skupnosti, ne bi navajal in predložil v postopku pred izdajo akta. S tem v zvezi v tožbi podane navedbe in dokazi so torej neupoštevni, razen tega pa tudi v nasprotju s tožnikovimi ravnanji v postopku izdaje akta, ko je tožnik predložil obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za B.B. kot družinskega člana.

13. Po obrazloženem je organ za brezplačno pravno pomoč B.B. pravilno štel kot tožnikovega družinskega člana in v skladu s 1. točko prvega odstavka 10. člena ZUPJS njeno premoženje pravilno upošteval pri odločanju o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po zgoraj obrazloženi ugotovitvi, da tožnik materialnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, je njegovo prošnjo pravilno zavrnil. 14. Izpodbijana odločitev je bila pravilno sprejeta na zgoraj navedeni dejanski in pravni podlagi in zato ni mogoče pritrditi tožbi, da je bilo s tem poseženo v tožnikovo pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Kot določa ZBPP (glej 1. člen tega zakona) je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, kar pomeni, da je treba pri tem upoštevati socialni položaj prosilca in brezplačno pravno pomoč dodeliti osebi, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki se pri tem glede izpolnjevanja materialnih pogojev navezuje na druge predpise, ki urejajo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kot je zgoraj obrazloženo. Osebi, ki teh pogojev ne izpolnjuje, brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, prav s tem pa je zagotovljeno tudi enako varstvo pravic.

15. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

16. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.