Jedro

Niti dogovor o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine (130. čl. ZZZDR) niti obvestilo centra za socialno delo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine (4. odst. 132. čl. ZZZDR) ne omenjata zamudnih obresti od zapadlih pa ne (pravočasno) plačanih preživninskih obrokov. Ker izvršilnega naslova za obresti ni, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, da izvršbe ni dovolilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo za izterjavo preživnine za čas od januarja 1998 do konca septembra 1998 v skupnem znesku 80.287,00 Sit, izvršilnih stroškov 5.754,00 Sit in v zavarovanje zahtevka za plačevanje preživnine z rubežem 1/2 prejemkov dolžnika.

Predlog za izvršbo je zavrnilo v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonitih zamudnih obresti od neplačanih preživninskih obrokov.

Upnica se je zoper sklep pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Dolžnik je v zamudi s plačilom preživninskih obrokov, zato na zapadle obroke tečejo obresti v skladu s 1. odst. 277. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).

Čeprav dogovor o preživljanju ne vsebuje določbe o zamudnih obrestih, te tečejo. Tudi v računih, na podlagi katerih sodiče dovoljuje izvršbo, obresti niso zapisane, pa jih sodišče kljub temu naloži dolžnikom v plačilo. Z zavračanjem obresti na zapadle preživninske obroke sodišče postavlja preživninske upravičence v neenak položaj.

Če bi bila preživnina določena s sodbo, bi sodišče z njo naložilo preživninskemu zavezancu v plačilo tudi zamudne obresti. Ker pa obrazec, na podlagi katerega stranke pred centrom za socialno delo sklepajo dogovore o preživljanju, ne vsebuje določbe o plačevanju zamudnih obresti, so stranke, ki so prisiljene terjati neplačane obroke, pri sodišču obravnavane na neenak način. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli izvršbo v celotnem obsegu po predlogu upnice, torej skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (1.odst. 16. čl. Zakona o izvršilnem postopku, v nadaljevanju ZIP). Izvršilni naslov v konkretnem primeru je dogovor o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine, ki so ga prizadete stranke (dolžnik in upnica po zakoniti zastopnici) sklenile pri centru za socialno delo (130. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR), skupaj z obvestilom centra za socialno delo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine (4.odst. 132. čl. ZZZDR). Sodišče lahko dovoli in opravi izvršbo za uveljavitev denarne terjatve in zavarovanje le v obsegu, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova. Niti dogovor niti obvestilo centra za socialno delo ne omenjata obresti od zapadlih pa ne (pravočasno) plačanih preživninskih obrokov. Ker izvršilnega naslova za obresti ni, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, da izvršbe ni dovolilo.

Na takšno odločitev nima vpliva dejstvo, da zamudne obresti tečejo po samem zakonu, kot tudi dejstvo, da je izvršba na podlagi verodostojne listine (očitno ima to upnica v mislih, ko postavlja primerjavo z izvršbo na podlagi računov) drugačna: Zamudne obresti so res objektivna posledica zamude (1. odst. 277. čl. ZOR), kar pa ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev dovoli brez izvršilnega naslova. Pravno mnenje VS RS, katerega upnica omenja v pritožbi, pa se nanaša na povsem drugačno situacijo (obravnava postopek, iz katerega izvira izvršilni naslov, in uveljavitev zamudnih obresti od neplačanih preživninskih obrokov v tem postopku). Postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa je urejen drugače, saj se dolžniku v njem s sklepom šele nalaga plačilo določene terjatve (2. odst. 38. čl. ZIP, medtem ko upnica že ima izvršilni naslov), v primeru dolžnikovega ugovora zoper tak sklep pa je treba za terjatev iz verodostojne listine pridobiti izvršilni naslov v rednem pravdnem postopku (2. odst. 55.a čl. ZIP).

Navedeno torej ne predstavlja neenakega obravnavanja preživninskih upravičencev (pri vseh mora biti tudi terjatev zamudnih obresti ugotovljena v izvršilnem naslovu), kot tudi ne okoliščina, da je bil dogovor med strankama sklenjen pred centrom za socialno delo - takšen dogovor namreč lahko zajema tudi zamudne obresti od neplačanih preživninskih obrokov. Dejstvo, ali je dogovor sklenjen na posebnem obrazcu ali ne, pa je povsem nepomembno.

Uveljavljani pritožbeni razlog torej ni podan in ker sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (1. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 381. čl. ZPP in 14. čl. ZIP), je upničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP).