Jedro

Ker so v spornem primeru ostale sporne le obresti kot stranska terjatev, te lahko v revizijskem postopku, ker prvotni glavni zahtevek ni več sporen, dobijo značaj glavnega zahtevka v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZPP. Zato je treba uporabiti za ustrezno rešitev zadeve določbo drugega odstavka 382. člena ZPP v zvezi s prej citiranim členom. To pa pomeni, da je treba dovoljenost revizije presojati glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, seveda ob upoštevanju dejstva, da bi bila zaradi narave spora (pravica iz socialne varnosti) glede glavnega zahtevka revizija dopustna po določbi prvega odstavka 21. člena ZDSS.

Izrek

Revizija se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožnikovemu zahtevku delno ugodilo, s sodbo razveljavilo sporne sklepe tožene stranke in odločilo, da tožniku pripada pravica do invalidske pokojnine že od 13.1.1993 dalje.

Sodišče je izračunalo zneske invalidskih pokojnin od 13.1.1993 do 1.5.1993 ter naložilo toženi stranki plačilo v osmih dneh pod izvršbo. V ostalem je tožnikov zahtevek (višja pokojninska osnova, daljša pokojninska doba ter podredni zahtevek za plačilo 775.253,80 SIT s pp.) zavrnilo.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, potem ko je pritrdilo njegovi pravni presoji.

Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo, v kateri ni navajal revizijskih razlogov. Navajal je, da bi višje sodišče v izpodbijani sodbi moralo odločiti tudi o tožbenem zahtevku, ki ga je postavil v pritožbi, da se mu poračunajo zamudne obresti na znesek invalidske pokojnine 141.698,18 SIT v času od 13.1.1993 do 19.5.1993, kar mu dolguje tožena stranka. Kljub zahtevku sodišče tega ni storilo in ne ve zakaj. Zato je predlagal pretehtanje zadeve in pravilno razsodbo.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena toženi stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

V spornem primeru je treba kot prvo ugotavljati dovoljenost revizije, glede na ustrezne določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) ob istočasnem upoštevanju določb ZPP. ZDSS v prvem odstavku 21. člena določa, da je dovoljena revizija v delovnih in socialnih sporih zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, če ta zakon ne določa drugače. V drugem odstavku istega člena je določba, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena v primerih, ko jo dopušča zakon o pravdnem postopku (ZPP). To pomeni, da je revizija ob upoštevanju dejstva, da se pred delovnimi in socialnimi sodišči odloča tako o sami pravici kot tudi o premoženjskem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta takrat, ko gre za odločanje o sami pravici, dovoljena vedno, če pa se odloča o premoženjskih vprašanjih, je treba njeno dovoljenost presojati v skladu z določbami ZPP.

Ker so v spornem primeru ostale sporne le obresti kot stranska terjatev, te lahko v revizijskem postopku, ker prvotni glavni zahtevek ni več sporen, dobijo značaj glavnega zahtevka v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZPP. Zato je treba uporabiti za ustrezno rešitev zadeve določbo drugega odstavka 382. člena ZPP v zvezi s prej citiranim členom. To pa pomeni, da je treba dovoljenost revizije presojati glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, seveda ob upoštevanju dejstva, da bi bila zaradi narave spora (pravica iz socialne varnosti) glede glavnega zahtevka revizija dopustna po določbi prvega odstavka 21. člena ZDSS.

V spornem primeru se z revizijo spodbija sodna odločba za znesek 13.565,31 SIT, kar predstavlja izračunane obresti od mesečnih zneskov priznane invalidske pokojnine v času od 13.1.1993 do 19.5.1993 (skupni znesek priznanih invalidskih pokojnin znaša 141.698,18 SIT), zato revizija, ker znesek ne dosega zahtevanih 80.000,00 SIT, ni dovoljena.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi določbe 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).