Jedro

Dejstvo, da je pritožnik sporni del stavbe pokril s kovinsko streho in namestil dvižna vrata, ki ju je mogoče odstraniti, v ničemer ne vpliva na opredelitev dejanske rabe tega dela stavbe. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da se evidentira stanje posameznih delov stavbe, kakršni so trenutno v naravi in v času ogleda. Po vpogledu v fotografije v prilogah pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da gre ob primerjavi delov stavbe 63 in 52 za različne dejanske gradbene in arhitektonske značilnosti, ter da ne gre za enako obravnavo položajev, kot to zatrjuje tretji nasprotni udeleženec. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre pri delu 52 za ograjen, zaprt in zaklenjen prostor, namenjen skladiščenju in shranjevanju predmetov (po zatrjevanjih tretjega nasprotnega udeleženca za potrebe gostinskega obrata), to je za shrambo, medtem ko del stavbe 63 predstavlja prost in neoviran dostop do gostinskega obrata, to je dela stavbe 22.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Za določitev etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da elaborat v delu, ki se nanaša na del stavbe v izvedenskem poročilu z dne 17. 5. 2019 na 12. strani označen kot: 2. etaža, št. 52, 11,9 m2, shramba, predstavlja primerno strokovno podlago za vpis stavbe v katastru nepremičnin (I. točka izreka) in je Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo, da prioritetno evidentira spremembe v katastru nepremičnin, sodišču pa posreduje obvestilo o vpisu. Strokovna podlaga z dne 17. 5. 2019 postane sestavni del izreka tega sklepa (II. točka izreka).

2. Tretji nasprotni udeleženec sklep izpodbija v celoti kot nepravilnega in nezakonitega. Navaja, da se sodišče prve stopnje že v predhodnih postopkih ni opredelilo do njegovih vsebinskih pripomb na izvedensko mnenje glede vpisa dejanske rabe dela stavbe kot shrambe, tega pa tudi ni storilo z izpodbijanim sklepom. Ni se namreč opredelilo do bistvenega, to je funkcije in namena tega dela nepremičnine. Gre za dostavni prostor, namenjen izključno dostopu do pritožnikovega lokala. Povzema svoje trditve v dosedanjem postopku, in sicer da mora biti tudi pri predvidenem posameznem delu 52 vpisana enaka dejanska raba kot pri predvidenem posameznem delu 63, to je terasa, ploščad. V obeh primerih gre za dostavno ploščad, ki omogoča dostavo robe v restavracijo, zato je v postopku večkrat predlagal enako obravnavo obeh vpisanih položajev, ki sta v bistvenem enaka. Sicer pa izvedenec v dopolnitvi mnenja dopušča različne razvrstitve, tudi opredelitev spornega dela kot komunikacijski prostor. Izvedenec govori o najprimernejši dejanski rabi, ki pa očitno ni edina mogoča. S tem dopušča različne variante dejanske rabe, pri tem pa je spregledana bistvena funkcija tega dela nepremičnine, to je dostop do lokala nasprotnega udeleženca. Na koncu dodaja, da tega dela nepremičnine ni pokril, niti zaprl, ter je imel že prvotni lastnik Hotel A. ta prostor ograjen z mrežastim rolojem. V prostoru je imel hranjene kompresorje za hladilne naprave, zato prostor že zaradi žarčenja ni bil zaprt kot shramba, bil pa je ograjen. Tretji nasprotni udeleženec je zgolj zamenjal mrežni rolo s polnim in zamenjal kritino. Funkcija prostora se s tem ni spremenila. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pooblaščenec šestnajste predlagateljice pok. B. B. v odgovoru na pritožbo pritožbenim navedbam nasprotuje in navaja, da gre za tipičen primer uzurpacije nekdanjega skupnega prostora, ki ga skuša tretji nasprotni udeleženec prikazati kot domnevno dolgotrajno obstoječe stanje in s tem prepričati sodišče v to, da bi legaliziralo njegov enostranski poseg. Tretji nasprotni udeleženec ta del stavbe uporablja na podlagi najemne pogodbe. Trditve, da je ta del namenjen izključno njegovemu lokalu, so ostale brez kakršnihkoli dokazov, izvedenec pa je v tem postopku ugotovil, da gre za skupne prostore. Predlaga zavrnitev pritožbe. Četrta nasprotna udeleženka Organizacija C. po svojem pooblaščencu prav tako nasprotuje pritožbi ter odgovarja, da namen in izgled dela 52 kažeta, da v naravi predstavlja ograjeno shrambo in ne teraso ali ploščad. Gre za skupni prostor, ki ga je moč uporabljati samostojno ter je bil prvotno oddan tretjemu nasprotnemu udeležencu, sedaj pa ga uporablja družba D., d. o. o., ki poravnava ustrezno odmeno za uporabo prostora. Gre za splošni skupni del v lasti vseh etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe. Tudi iz fotografij v spisu je razvidno, da gre za shrambo, kar velja tako po izgledu kot po funkcionalnosti. Tretji nasprotni udeleženec se zato neutemeljeno zavzema za enačenje etažnih delov 63 in 52. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem postopku je bil po naročilu sodišča s strani mag. E. E., sodnega izvedenca za geodezijo, urejanje lastniških mej in geodetske evidence izdelan elaborat za vpis stavbe, pri kateri se določa etažna lastnina, v kataster stavb (list. št. 177 in nasl.). S sklepom z dne 2. 6. 2020 (list. št. 222) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da navedeni elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za vpis stavbe v kataster stavb in evidentiranje katastrskih podatkov v zemljiškem katastru (III. točka izreka) ter je Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo, da navedene spremembe evidentira v zemljiškem katastru (IV. točka izreka). Tretji nasprotni udeleženec je v pritožbi zoper sklep zatrjeval neustreznost strokovne podlage iz razloga, ker bi moral izvedenec pri gostinskih prostorih v drugi etaži, označenih z 21 in 22, upoštevati identično uporabo dostopov z zadnje strani, torej bi morala biti predvidena dela stavbe 63 in 52 opredeljena kot terasa, ne pa, da je del stavbe 63 predviden kot terasa, del stavbe 52 pa kot shramba. Navajal je, da sta iz predloženih fotografij (B12) razvidna del stavbe 63 kot tudi del stavbe 52, ki je nadgrajen in pokrit s (plastično) streho, a je zatrdil, da gre za odstranljive elemente, tako da gre v obeh primerih za dostavno ploščad. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cp 1779/2020 z dne 24. 11. 2020 pritožbi tretjega nasprotnega udeleženca ugodilo in je izpodbijani sklep v III. in IV. točki razveljavilo v delu, ki se nanaša na del stavbe v izvedenskem poročilu z dne 17. 5. 2019 na 12. strani označen kot: 2. etaža, št. 52, 11,9 m2 shramba, in je v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Obrazložilo je, da dejstvo, da strokovno podlago predstavlja elaborat, daje udeležencem postopka pravico, da se o njem vsebinsko izjavijo. Ta pravica ima v postopku po ZVEtL-1 še posebno težo, saj je pri evidentiranju sprememb v katastru na podlagi vmesnega sklepa, izdanega po šestem odstavku 13. člena ZVEtL-1, upravnemu organu pridržan le katastrski spis, vse drugo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage z izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago) pa je pridržano sodišču. Upravni postopek je le izvedbena faza katastrskega vpisa sprememb in zato udeleženec v njem nima več možnosti, da bi upravni organ njegove ugovore meritorno presojal (list. št. 275). V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje pozvalo izvedenca, da se opredeli do pripomb tretjega nasprotnega udeleženca, ki se nanašajo na dela stavbe 52 in 63. Izvedenec je v dopolnilnem mnenju, ki ga je sodišče prejelo 7. 7. 2021 (list. št. 289), etažni del 52 ponovno opredelil kot shrambo, ter navedel, da je ta oblika dejanske rabe po izgledu in namenu najprimernejša. Sodišče prve stopnje je izvedencu sledilo in z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je dopolnjeni elaborat, ki se nanaša na ta sporni del stavbe primerna strokovna podlaga za vpis v kataster. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v sklepu I Cp 1779/2020 z dne 24. 11. 2020, zatrjevana dejstva v pritožbi in odgovorih na pritožbo, da del stavbe 52 predstavlja posamezni del stavbe oziroma da gre za splošni skupni del stavbe, za odločitev o ustrezni strokovni podlagi za vpis stavbe in delov stavbe v zemljiški kataster niso relevantna, ker bo to predmet odločanja v končni odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine. Prav tako niso relevantne pritožbene navedbe, da gre pri delu stavbe 52 za dostavni prostor, namenjen izključno dostopu do pritožnikovega lokala, in da sam tega dela nepremičnine ni ne pokril ne zaprl, saj tudi te navedbe ne morejo vplivati na pravilno odločitev sodišča prve stopnje o strokovni podlagi za vpis v kataster.

7. Tretji nasprotni udeleženec v pritožbi v celoti ponavlja svoje ugovore, podane v postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter v predhodnem pritožbenem postopku. Pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni opredelilo do bistvenega, to je do funkcije in pomena tega dela nepremičnine, saj gre za dostavni prostor namenjen izključno dostopu do pritožnikovega lokala, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je zato, da bi lahko odgovorilo na ugovore tretjega nasprotnega udeleženca, ponovno angažiralo ustreznega izvedenca, se z njegovim dopolnilnim mnenjem seznanilo, ga vročilo vsem strankam tega postopka, v izpodbijanem sklepu pa je obširno in natančno obrazložilo, zakaj gre pri spornem delu stavbe 52 za shrambo in ne za dostop, teraso ali dostavni prostor. To je storilo v 12. in obširno v 17. točki obrazložitve.

8. Pritožbeno sodišče navedenim razlogom sodišča prve stopnje v celoti pritrjuje. Najprej gre pojasniti, da ne sodišče prve stopnje ne pritožbeno sodišče ne razpolagata z ustreznim znanjem, zato se je o tem spornem vprašanju izrekel izvedenec. Tretji nasprotni udeleženec pa po oceni pritožbenega sodišča utemeljenih argumentov za nasprotovanje ugotovitvam izvedenca ni podal. Tako se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ugotovitve izvedenca v dopolnilnem mnenju, da je za sporni del 52 shramba najprimernejša opredelitev dejanske rabe. Dejstvo, da je pritožnik sporni del stavbe pokril s kovinsko streho in namestil dvižna vrata, ki ju je mogoče odstraniti, v ničemer ne vpliva na opredelitev dejanske rabe tega dela stavbe. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da se evidentira stanje posameznih delov stavbe, kakršni so trenutno v naravi in v času ogleda. Po vpogledu v fotografije v prilogah B12 in B66 pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da gre ob primerjavi delov stavbe 63 in 52 za različne dejanske gradbene in arhitektonske značilnosti, ter da ne gre za enako obravnavo položajev, kot to zatrjuje tretji nasprotni udeleženec. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre pri delu 52 za ograjen, zaprt in zaklenjen prostor, namenjen skladiščenju in shranjevanju predmetov (po zatrjevanjih tretjega nasprotnega udeleženca za potrebe gostinskega obrata), to je za shrambo, medtem ko del stavbe 63 predstavlja prost in neoviran dostop do gostinskega obrata, to je dela stavbe 22 (družba F.). Zato delov stavbe 63 in 52 v času ugotavljanja dejanske rabe ni mogoče enačiti.

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podalo obširne razloge, zakaj je del stavbe 52 opredelilo kot shrambo. Tretji nasprotni udeleženec s pritožbo navedenih ugotovitev ni uspel izpodbiti, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 3. členom ZVETL-1).

10. Ker je sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 6. 2020 v delu ugotovitve primerne strokovne podlage za vpis stavbe v kataster in evidentiranje sprememb katastrskih podatkov postal pravnomočen (III. in IV. točka izreka), razen v delu stavbe 52, in ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep za ta sporni del potrdilo, je sedaj sklep sodišča prve stopnje, da je elaborat z dne 17. 5. 2019 primerna strokovna podlaga, pravnomočen v celoti in bo sodišče prve stopnje lahko nadaljevalo s postopkom vzpostavitve etažne lastnine.