Jedro

Upravitelj potrebuje soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, zakon pa ne predpisuje, da bi tako soglasje potreboval tudi za sklenitev pogodbe v zvezi s servisom hladilnega sistema. Upravitelj je s sklenitvijo pogodbe za servis hladilnega sistema stečajnega dolžnika veljavno zavezal, zato mora tudi plačati storitve za servis.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka St ... z dne 21. 5. 2018 (pd 423) popravilo tako, da se izrek pravilno glasi: "Upravitelju se da soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 16. 5. 2018 (pd 422), ki je skupaj s prilogama k predlogu sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen, skupaj s prilogama, hkrati z objavo tega sklepa." Ta sklep je sprejelo, ker je bil skupaj s sklepom z dne 21. 5. 2018 objavljen le predlog upravitelja, ne pa tudi prilogi predloga. Stroški se nanašajo na servis hlajenja, menjave okvarjenega kompresorja ter popravila konvektorjev v centru X. 2. Zoper ta sklep se je upnik pravočasno pritožil. Uveljavlja bistveno kršitev temeljnih načel stečajnega postopka ter oškodovanje stečajne mase in upnikov v tem stečaju. Upravitelj predlaga plačilo stroškov po ponudbah, iz katerih je mogoče zaznati pomanjkljivosti in ponovno kršitev temeljnih načel stečajnega postopka in veljavnih predpisov. Veljavnost obeh ponudb je potekla že 10. 6. 2018, zato nista več aktualni in ne moreta biti podlaga za izdajo sklepa. Izvajalec servisa tudi ni pooblaščeni serviser hladnih agregatov in prezračevalnih naprav proizvajalca C., za vgrajeno opremo tudi ne more dati ustrezne garancije. Vrednost ponudb je nenavadno visoka. Pri podrobnem pregledu postavk je ugotovljeno, da so v ponudbo vključene postavke, ki niso nujne in potrebne za izvedbo v primeru servisa oziroma so izmišljene, vsekakor pa precenjene. Nekatere postavke in dela se podvojujejo in jih ni potrebno izvesti, še manj pa plačati. Opozarja na postavko zamenjave filtrov, ki so pralni, zato jih ni potrebno zamenjati, temveč le oprati. Zamenjeni filtri pa tudi niso originalni filtri konvektorjev. Upravitelj bi se moral obrniti na pooblaščene serviserje oziroma izvedence strojnega področja, naročilo servisa pa bi moral zaupati osebam, ki objekt poznajo in so pooblaščeni za tovrstno področje, poiskati bi moral najmanj dve ponudbi. Pritožnik že od začetka obratovanja centra opravlja upravniške in hišniške storitve ter manjša vzdrževalna dela na centru X. Dela so tudi že opravljena, torej je upravitelj dela naročil brez sklepa sodišča in želi pridobiti sklep o soglasju za plačilo stroškov za nazaj. Upravitelj ravna neracionalno in v škodo upnikov in stečajne mase. Pritožnik je tudi zaskrbljen. Višje sodišče je že dvakrat pritrdilo upnici kot pritožnici in oba sklepa prvostopenjskega sodišča, izdana na predlog stečajnega upravitelja, razveljavilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upravitelj sme opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev (prvi odstavek 357. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Upravitelj tako sicer potrebuje soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, zakon pa ne predpisuje, da bi tako soglasje potreboval tudi za sklenitev pogodbe v zvezi s servisom hladilnega sistema. Pogodbo o opravi del je tako veljavno sklenil, po navedbah upravitelja in pritožnika pa so bila ta dela tudi že opravljena. S tem odpadejo tudi pritožnikovi pomisleki glede poteka ponudbe. Upravitelj je s sklenitvijo pogodbe za servis hladilnega sistema stečajnega dolžnika veljavno zavezal, zato mora tudi plačati storitve za servis (245. člen ZFPPIPP). Ali je bilo tako naročilo racionalno, se ne preverja na tak način, kot ga predlaga pritožnik.

5. Pritožnik sicer navaja, da so v ponudbo vključena dela in postavke, ki niso nujne in potrebne oziroma so izmišljene, vendar pa ne pojasni, katera dela naj bi to bila. Višje sodišče zato v tem delu pritožbe sploh ne more preizkusiti. Prav tako ni pojasnjeno, katere postavke in dela naj bi se podvajala.

6. Pritožnik sicer navaja, da sam opravlja upravniške in hišniške storitve ter manjša vzdrževalna dela. Ta pritožbena navedba ničesar ne pove o stroških servisa hladilne naprave. Tudi z njo tako ni mogoče izpodbiti sklepa o soglasju k plačilu stroškov.

7. Na pravilnost izpodbijanega sklepa pa ne vplivajo niti prejšnji sklepi višjega sodišča, s katerimi so bili razveljavljeni sklepi sodišča prve stopnje. V tem pritožbenem postopku višje sodišče presoja zgolj izpodbijani sklep v zvezi s predlogom upravitelja in pritožbo. Ugotovilo je, da je upravitelj izkazal nastanek teh stroškov, za sklenitev pogodbe o servisu pa ni potreboval soglasja stečajnega sodišča. Sodišče prve stopnje je sicer res sledilo predlogu stečajnega upravitelja, vendar pa to samo po sebi še ne kaže na to, da naj bi bilo karkoli narobe z izpodbijanim sklepom.

8. Pritožnik s svojimi navedbami, ki so v večjem delu zgolj pavšalne, saj niso specificirane, tako ni izpodbil pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje. Višje sodišče, ki tudi ni našlo nobene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.