Jedro

Zgolj navajanje teoretičnih izhodišč, ne da bi se te utemeljevale s konkretnimi kršitvami ne more biti predmet presoje pritožbenega sodišča.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika z dne 29.8.2005 zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine z dne 4.8.2005. Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in tudi zaradi kršitve ustavnih pravic in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi poudarja, da sodišče ni zadosti obrazložilo sklepa, saj je njegove ugovorne navedbe zgolj pavšalno obravnavalo. S tem je bila kršena njegova ustavna pravica iz 22. in 25. člena Ustave. Sodišče se tudi ni spuščalo v pritožbene navedbe dolžnika, da v isti zadevi potekata dva postopka. Meni nadalje, da je sodnica, ki je odločala v obravnavani zadevi kršila vrstni red zadev, saj se mu zdi neprepričljivo, da je sodnica istega dne prejela vlogo upnika, istega dne odločila o zadevi in istega dne kuverto oddala na pošto.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so trditve dolžnika, da mu je bila v obravnavanem primeru kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva, ker naj bi sodišče prve stopnje njegove ugovorne navedbe obravnavalo zgolj pavšalno, neutemeljene. Sklep sodišča prve stopnje je namreč po mnenju pritožbenega sodišča obrazložen v zadostni meri, saj se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa opredelilo do vseh bistvenih ugovornih navedb in nanje tudi odgovorilo. Konkretno v čem naj bi bila kršena z izpodbijano odločbo dolžniku ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pa dolžnik v svoji pritožbi niti ne navaja. Zatrjuje le, da so sodišče in drugi državni organi dolžni enake situacije obravnavati enako. S tem stališčem se pritožbeno sodišče popolnoma strinja, ker pa niti ne pove, v čem naj bi se neenako obravnavanje odražalo v obravnavanem primeru, te pritožbene trditve niti ni mogoče preizkusiti. Zgolj navajanje teoretičnih izhodišč, ne da bi se te utemeljevale s konkretnimi kršitvami ne more biti predmet presoje pritožbenega sodišča. Pritožbena trditev, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih navedb, da v isti zadevi potekata dva postopka, pa nima prav nobene realne podlage. Do tega ugovora se je sodišče opredelilo (2.stran izpodbijanega sklepa) in s stališčem, ki ga je v zvezi s tem zavzelo soglaša tudi pritožbeno sodišče. Kar se tiče dolžnikovih očitkov, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o zavrženju 14.7.2005, torej istega dne kot je prejelo umik predloga za izvršbo pa pritožbeno sodišče pripominja, da tako ravnanje ne predstavlja kršitve postopka. Nasprotno tovrstno postopanje je prav tisto, katerega od sodnih organov pričakujejo in tudi zahtevajo stranke. Očitki, da je sodnica pri odločanju o tej zadevi kršila sodni red pa ne more biti predmet presoje pritožbenega sodišča v okvirih predmetnega odločanja. To bi, seveda šele ob izpolnjenih pogojih, lahko predstavljalo le osnovo za morebitno disciplinsko ukrepanje, ki pa je popolnoma neodvisno od obravnavanega odločanja. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.