Jedro

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 6.1.1999, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S 1. točko izreka je s sklepom združilo zadevi, vpisani pod opr. št. U 213/98 in U 49/99, tako, da je postal vodilni spis U 213/98. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote P. z dne 1.4.1998, s katero je bila investitorju J.R. dovoljena izdelava shrambe in letne kuhinje ob stanovanjski hiši v P., na parc. št. 1818 k.o. P. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navaja, da je investitor J.R. zgradil pritlični pomožni objekt na podlagi odločbe o priglasitvi del z dne 14.10.1996, po projektu za priglasitev del iz oktobra 1996. Nadalje, da je izvedel objekt dimenzijsko in situacijsko glede gabaritov v skladu s pridobljenim dovoljenjem, da pa je tlorisno in funkcionalno zamenjal pozicijo letne kuhinje in shrambe ter pri tem spremenil položaj okenskih in vratnih odprtin. Dodatno je izvedel tudi dimnik, ki ga v projektu za izdajo dovoljenja ni bilo. Ker se opravljena dela niso mogla uskladiti s potrjenim projektom in izdano odločbo je urbanistični inšpektor ustavil finalna dela na pomožnem objektu in naložil investitorju, da zaprosi za spremembo izdane odločbe o priglasitvi del. Investitorju je bilo naloženo, da k projektu izvedenih del priloži tudi tloris kanalizacije s prikazom odplak iz pomivalnega korita, s priključkom na javno kanalizacijo. Tožena stranka je tudi ugotovila, da je objekt od tožnikovega oddaljen 4 m od južne meje parcele št. 1818 k.o. P. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožbeni ugovor, da je dimnik pomožnega objekta zaradi lege in medsebojnega položaja objektov tožeče stranke in investitorja moteč z vidika varovanja zraka in zdravja ljudi utemeljen. Glede na to, da Mnenje Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava K. govori le o požarni varnosti, ne pa tudi o vplivu dima na okolico z vidika onesnaževanja okolja je presodilo, da je treba odločbo tožene stranke odpraviti, saj so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena. Toženi stranki je naložilo, da mora pred izdajo odločbe pritegniti ustrezne strokovnjake s področja varovanja zraka in okolja, ki bodo nesporno odgovorili ali lahko dim iz dimnika pomožnega objekta škodljivo vpliva na bivalne in zdravstvene razmere tožnika.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje odločbo tožene stranke odpravilo le zaradi dimnika. Zato je bistveno kršilo določbe postopka, saj ni odločalo o celotnem tožbenem zahtevku, ki se nanaša na dejstvo, da Odlok o pomožnih objektih dopušča shrambo pri stanovanjski hiši, v obravnavani zadevi pa je daleč stran in je dejansko pri letni kuhinji. Postavlja se tudi vprašanje ali je obzidan in pokrit prostor lahko letna kuhinja. Tožbene trditve so se nanašale tudi na vprašanje odplak. Zato ni jasno razvidno, v kateri meri je izpodbijana odločba tožene stranke odpravljena in v katerem delu se morajo v ponovnem postopku obravnavati dejanja, ki so predmet tožbe. Meni, da zaradi take odločitve lahko pride do dvoma, da v preostalem delu s tožbo ni uspel. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da bodo vse nejasnosti v izreku odpravljene.

Prizadeta stranka J.R. v odgovoru na pritožbo navaja, da tožnik sam gradi brez ustreznih dovoljenj, da vprašanje odplak ni bilo predmet postopka, izpodbijana odločba pa je tudi sicer v njegovo korist. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba ni dovoljena.

Po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se primerno uporablja v upravnem sporu na podlagi 16. člena ZUS, je pritožba nedovoljena, če jo vloži oseba, ki za pritožbo nima pravnega interesa. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, torej tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje tožnikovi tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponovni postopek, ker je ugotovilo, da so bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena. Sprejeta odločitev pomeni največjo korist za tožnika, saj je odločba tožene stranke odpravljena. Zato si tožnik s pritožbo ne more izboljšati svojega položaja po tožbi, s katero je v postopku za presojo zakonitosti uveljavljal odpravo odločbe tožene stranke. Tožniku je bilo že z odločitvijo sodišča prve stopnje ugodeno v celoti. V novem postopku pa bo tožnik lahko uveljavljal vse svoje ugovore, tako glede postopka, dejanskega stanja kot materialnega prava.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS kot nedovoljeno zavrglo.