Jedro

Sodišče prve stopnje je v tem izvršilnem postopku pravilno odločilo o stroških postopka in jih naložilo v povrnitev dolžniku, stvar nadaljnjega postopka pa je, ali bo lahko upnik takšne stroške, v skladu z določbami ZFPPIPP, izterjal oz. ali jih je prijavil v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v točki 3 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki 1 odločilo, da se izvršilni postopek, ki je bil prekinjen 10. 2. 2010 zaradi osebnega stečaja dolžnika, nadaljuje, pri čemer se stečajnega upravitelja J. M. vabi na prevzem postopka. V točki 2 je nato izvršbo, ki je bila dovoljena s sklepom z dne 30. 3. 2005, ustavilo z dnem 10. 2. 2010. V točki 3 pa je naložilo dolžniku, da povrne upniku 538,24 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je tako odločilo glede na to, da je bil zoper dolžnika 10. 2. 2010 začet postopek osebnega stečaja. Ker upnik do začetka stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice, je sodišče v skladu z določbo 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek izvršbe ustavilo. V skladu z določbo petega odstavka 38. člena ZIZ in 155. člena Zakona o pravdnem postopku je dolžniku naložilo, da upniku povrne stroške za vloge z dne 19. 4. 2006, 23. 8. 2006, 3. 4. 2007 in 3. 6. 2010. Te stroške mu je priznalo v skupni višini 538,24 EUR.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik po stečajnem upravitelju, izpodbija pa samo odločitev o stroških postopka. Sodišču očita napačno uporabo materialnega prava. Stroški, ki jih je sodišče odmerilo in ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, v postopku osebnega stečaja niso bili prijavljeni. Zato bi moralo sodišče izdati sklep brez odločitve o stroških oz. samo ugotoviti, koliko je nastalo stroškov do začetka stečaja, ker po začetku stečaja noben strošek ni bil več upravičen glede na to, da je bil postopek prekinjen po ZFPPIPP. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep v 3. točki spremeni oz. razveljavi in odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo petega odstavka 38. člena ZIZ po kateri je dolžnik dolžan upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Pritožnik s pritožbo odločitve sodišča prve stopnje o tem, da obstaja obveznost dolžnika, da upniku povrne stroške, ne izpodbija. Navaja, da bi sodišče lahko le ugotovilo, da so takšni stroški nastali, ne bi pa jih smelo naložiti dolžniku, ker je zoper njega začet stečajni postopek. Vendar nima prav. Sodišče prve stopnje je v tem izvršilnem postopku pravilno odločilo o stroških postopka in jih naložilo v povrnitev dolžniku, stvar nadaljnjega postopka pa je, ali bo lahko upnik takšne stroške, v skladu z določbami ZFPPIPP, izterjal oz. ali jih je prijavil v stečajnem postopku. V kolikor upnik teh stroškov ni prijavil, jih pač ne bo mogel izterjati. To pa ne pomeni, da sodišče o stroških ni smelo odločati. Zato pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno v skladu z določbo 353. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik stroškov pritožbe ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o tem ni odločalo.