Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Že samo vrednost tožnikovih nepremičnin 65.000.000,00 EUR, četudi bi bila ta zaradi trenutno splošnih znanih gospodarskih razmer za polovico nižja, ob trditvah same tožeče stranke, da iz najemnin in kupnin tožena stranka tekoče krije obveznosti za že najete kredite ter dejstvu, da nobeni kazalci še ne kažejo na insolventnost tožene stranke, obstoječe gospodarsko stanje tožene stranke ne kaže na nevarnost ogrožanja uveljavitve tožnikove terjatve.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 2.598,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe s prepovedjo vsem organizacijam za plačilni promet, da ne smejo toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu izplačati iz njenih računov, odprtih pri N., d.d., A., d.d. in U. d.d. denarnega zneska in sicer glavnice v znesku 1.255.913,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.7.2012, stroške po sklepu o izvršbi VL 116319/2012 z dne 14.8.2012 v znesku 1.373,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.8.2012 in stroške postopka za izdajo predhodne odredbe, povečane za 20 % DDV, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila in s predznambo zastavne pravice v zgoraj navedeni višini na petih nepremičninah tožene stranke (I. točka izreka). Tožeči stranki je še naložilo povračilo stroškov postopka zavarovanja tožene stranke v znesku 683,64 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za izdajo predhodne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena, kar je drugi pogoj po prvem odstavku 257. člena ZPP, ki mora biti izpolnjen za izdajo predhodne odredbe. Ugotovilo je namreč, da transakcijski računi tožene stranke doslej niso bili blokirani, kar kaže na to, da tožena stranka ni nelikvidna, ter da obseg toženkinega nepremičnega premoženja in predloženi računovodski izkazi na slabo gospodarsko situacijo tožene stranke, zaradi katere bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ali otežena, ne kaže. 6. Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da ne razume njegove trditve o fiktivno izstavljenem računu tožene stranke za škodo, ki jo v tem postopku uveljavlja v pobot, ki niso v tem, da pride tožeča stranka do takojšnjega poplačila terjatve, pač pa je z njimi utemeljevala, da je sporno fakturo tožena stranka izdala izključno zaradi nezmožnosti plačila. Take utemeljitve nezmožnosti plačila pritožbeno sodišče ne sprejema, zlasti še, ker tožeč a stranka sama priznava, da je do napak v njenem delu prišlo, sporna je le vrednost sanacije teh napak oziroma višina škode. To pa je že stvar dokazovanja v pravdnem postopku. Sicer pa sodišče pri presoji pogojev za izdajo predhodne odredbe izhaja iz predpostavke, da denarna terjatev tožeče stranke, izhajajoča iz izdanega izvršilnega sklepa, obstaja v celoti, le izvršljiva še ni (prvi odstavek 257. člena ZIZ).
7. Neutemeljeno pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita, da se ni opredelilo do njegovih navedb in dokazov, da tožena stranka nima sredstev za dokončanje projekta „T.“, niti finančnih sredstev za plačilo že zapadlih obveznosti iz tega projekta. Neuspešnost tožene stranke pri pridobitvi bančnih kreditov za dokončanje projekta ter iskanje rešitev za pridobitev alternativnih virov financiranja za izvedbo projekta, na katere se sklicuje tožeča stranka in jih tudi dokazno podpre, ob njeni trditvi o višini obveznosti tožene stranke do dobaviteljev (997.359,87 EUR, 932.615,56 EUR, samo do tožeče stranke pa 3.100.704,04 EUR) pa lahko po presoji pritožbenega sodišča kaže le na začasne težave pri izvedbi zastavljenega (pa prekinjenega) projekta, ne pa tudi na tako celovito gospodarsko situacijo tožene stranke, ki bi lahko ogrozila bodočo tožnikovo izterjavo v tem postopku uveljavljane terjatve, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Slednje je namreč očitno tehtalo med navedenimi trditvami tožnika in izkazanimi računovodskimi izkazi tožene stranke, tekočim pridobivanjem finančnih sredstev iz najemnin in obsežnostjo vrednosti nepremičnin v premoženjski sferi tožene stranke in očitno ocenilo, da pri toženi stranki ne obstajajo take objektivne okoliščine, ki bi opravičevale izdajo predhodne odredbe. Že samo vrednost tožnikovih nepremičnin 65.000.000,00 EUR, četudi bi bila ta zaradi trenutno splošnih znanih gospodarskih razmer za polovico nižja, ob trditvah same tožeče stranke, da iz najemnin in kupnin tožena stranka tekoče krije obveznosti za že najete kredite ter dejstvu, da nobeni kazalci še ne kažejo na insolventnost tožene stranke, se torej pritožbeno sodišče pridružuje pravilnemu zaključku prvostopenjskega sodišča, da obstoječe gospodarsko stanje tožene stranke ne kaže na nevarnost ogrožanja uveljavitve tožnikove terjatve. Iz obrazloženega izhaja, da je izpodbijani sklep preizkusljiv in da zato ni podana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
8. Pritožnik kot dovoljeno pritožbeno novoto prilaga dne 7.3.2013 tožeči stranki poslano elektronsko sporočilo, ki obvešča o blokadi transakcijskega računa I. za 14.000.000,00 EUR in naj bi dodatno izkazoval plačilno nesposobnost tožene stranke. Pritožbeno sodišče ugotavlja, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja tožena stranka, da priloženo elektronsko sporočilo z dne 7.3.2013 (priloga A68) govori o blokadi transakcijskega računa družbe I., d.d., ne pa o blokadi transakcijskega računa tožene stranke, zato pri presoji pogojev za izdajo predhodne odredbe zoper toženo stranko ni relevantno.
9. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).
10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo in sicer nagrado pooblaščencu za odgovor na pritožbo 2.145,00 EUR (tar. št. 3468 ZOdvT) in za poštne stroške 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), povečane za 20 % DDV, torej 2.598,00 EUR. Pritožbeno sodišče pa toženi stranki ni priznalo priglašenih pavšalnih stroškov za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000 ZOdvT v znesku 13,30 EUR, ker jih ni specificirala.