Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neutemeljeno je grajanje sodišča prve stopnje, da v pozivnem sklepu ni zahtevalo konkretnih podatkov. Ta sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo 20. 4. 2018, je povsem konkreten. O pravu pa sodišče strank ni dolžno niti ne sme poučevati do te mere, da s svojimi zahtevki uspejo.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Rok 15 dni za plačilo sodne takse v višini 285,00 EUR, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 16. 3. 2018, začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačila sodne takse za pritožbeni postopek.
2. Proti temu sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila. Smiselno je uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Zatrjevala je, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo podatke iz bilance stanja za leto 2016. Navedla je, da ob vložitvi predloga ni imela razpoložljivih sredstev ter da nima na razpolago sredstev za unovčenje, ne da bi ogrozila opravljanje svoje dejavnosti. Pojasnila je, da ima likvidnostne težave, ker se ukvarja z gradbeništvom in s strani naročnikov ne prejema rednih plačil. Slabo finančno stanje se je začelo v letu 2016, ko ni prejela plačila za dela opravljena na večjem objektu v višini 84.845,07 EUR. O tem se vodi pravda (VI Pg 2072/2017). Sodišču prve stopnje je očitala, da je v pozivnem sklepu ni pozvalo, da poda konkretne navedbe. Navedla je, da je sodišče v izpodbijanem sklepu nepravilno ugotovilo, da je imele tožena stranka ob vložitvi predloga 18. 4. 2018 denarna sredstva v višini ... EUR. Teh takrat ni imela, pač pa jih je imela na dan 3. 5. 2018. Teh denarnih sredstev pa ni mogla nameniti za plačilo takse, saj bi s tem ogrozila svoje poslovanje, ker ne bi mogla plačati materiala in podizvajalcev. Predlagala je, da sodišče njeni prošnji za taksne oprostitve ugodi in ji omogoči plačilo najmanj v treh obrokih, saj je njen obseg dela trenutno zmanjšan.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks z dne 17. 4. 2018 (red. št. 32) je tožena stranka prosila za taksno oprostitev za pritožbeni postopek, češ, da je trenutno v zelo slabem finančnem stanju in bi s plačilom takse lahko ogrozila svoje poslovanje. Predlagala je vpogled v javno dostopne listine. Na poziv sodišča je svoj predlog dopolnila tako, da je navedla svoje identifikacijske podatke, podala izjavo o resničnosti trditev ter soglasje za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost. Pojasnila je, da ima na transakcijskem računu ... EUR. Priložila je tudi izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju ter izpisek prilivov na transakcijskem računu za obdobje od 1. 2. 2018 do 26. 4. 2018. 5. Pogoji za uveljavitev taksnih oprostitev pravnih oseb so navedeni v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Sodišče ugodi predlogu za oprostitev taksne obveznosti, če pravna oseba nima sredstev za plačilo sodne takse ali sredstev ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke v postopku odločanja o taksnih obveznostih se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12b. člena ZST-1).
6. Na podlagi bilance stanja za leto 2016 (vpogled je predlagala tožena stranka), izjave o premoženjskem stanju ter izjave o stanju sredstev na transakcijskem računu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka ima premoženje (med drugim denarna sredstva1 v višini ... EUR in kratkoročne poslovne terjatve v višini 43.485,85 EUR). Kadar sodišče ugotovi, da stranka ima premoženje, lahko ugodi predlogu za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse le, če prosilec izkaže, da sredstev ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1).
7. V postopku odločanja o plačilu sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke (tretji odstavek 1. člena ZST-1). V tem primeru je to ZPP. Smiselna uporaba 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze v oporo svojim zahtevkom pomeni, da bi morala tožena stranka podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog za taksne oprostitve že med postopkom pred sodiščem prve stopnje (1. odstavek 286. člena ZPP smiselno). Podati bi morala konkretno obrazložene trditve in predložiti dokaze, iz katerih bi izhajalo, da bi bilo s plačilom sodne takse v znesku 285,00 EUR ogroženo opravljanje njene dejavnosti. Tega pa ni storila. Zgolj pavšalna izjava, da je „v tem trenutku v zalo slabem finančnem stanju in bi s plačilom takse lahko ogrozila poslovanje“ pri čemer tožena stranka ni izkazala, da denarnih sredstev na transakcijskem računu iz opravičljivih razlogov (ogrožanje poslovanja) ne more nameniti za plačilo takse oziroma da terjatev ne more unovčiti in tako pridobljenih sredstev nameniti za plačilo takse, ne zadostuje za ugoditev predlogu. Zato je presoja sodišča prve stopnje, da ima tožena stranka vsaj toliko premoženja, da lahko iz njega plača sodno takso v višini 285,00 EUR, pravilna.
8. Pritožbeni navedbi, da je njeno slabo finančno stanje posledica neplačil naročnikov v gradbeništvu (zlasti neplačila za večji posel glede katerega se vodi pravda) in da bi s plačilom sodne takse iz denarnih sredstev na transakcijskem računu „ogrozila svoje poslovanja, saj je sredstva potrebovala za plačilo materiala in podizvajalcev, katere je morala plačati, da se delovni proces lahko nadaljuje“ pa sta nedovoljeni pritožbeni novoti (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato ju pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
9. Neutemeljeno je tudi grajanje sodišča prve stopnje, da v pozivnem sklepu ni zahtevalo konkretnih podatkov. Ta sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo 20. 4. 2018 (red. št. 33), je povsem konkreten. O pravu pa sodišče strank ni dolžno niti ne sme poučevati do te mere, da s svojimi zahtevki uspejo.
10. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).
11. Pritožbeno sodišče je skladno z določilom tretjega odstavka 14a. člena ZST-1 odločilo, da začne teči 15 dnevni rok za plačilo takse, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 16. 3. 2018, naslednji dan po vročitvi tega sklepa.
1 Ker je imela tožena stranka na računu znesek ... EUR, kot sama pravi, 3. 5. 2018, izpodbijani sklep pa je bil izdan 14. 5. 2018, za odločitev v tem postopku ni pomembno, da tega ob vložitvi predloga na računu ni imela.