Jedro

Sodišče je ugotovilo, da je mladoletni A. A. strokovni službi CSD zaupal, da ga je strah, da bo oče, ko bi bil sam v stiku z njim, vršil pritisk na njega in ga pregovarjal in nagovarjal, da mora iti živeti k njemu, česar si on ne želi, in je izrazil željo, da je na stiku prisoten še kdo od odraslih. Sodišče je na podlagi tega pravilno ocenilo, da stiki enkrat na teden v obsegu dveh ur, kot predlaga nasprotni udeleženec, glede na daljšo prekinitev stikov, ne bi bili v korist otrok, saj bi pri njima povzročali preveliko stisko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (IV. točka) potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje stike med nasprotnim udeležencem in otrokoma A. A., rojenim ... 2011 in B. A., rojenim ... 2018, začasno uredilo tako, da se ti izvajajo vsakih 14 dni po eno uro, ob navzočnosti strokovne socialne delavke CSD, v prostorih CSD, in po dogovoru med staršema in CSD tako, da otroka na stik 15 minut pred dogovorjeno uro pripelje predlagateljica in ju prevzame po končanem stiku (I. točka izreka). Za primer kršitve je določilo kazen v višini 200 EUR (II. točka izreka) ter sklenilo, da takšna začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnosti sklepa, s katerim bo sodišče odločilo o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikov, vendar največ devet mesecev (III. točka izreka). V presežku je predlog nasprotnega udeleženca zavrnilo (IV. točka izreka) in sklenilo, da morebitna pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (V. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sklepa (IV. točko izreka) se je pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožil nasprotni udeleženec. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izdani sklep v izpodbijani IV. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma spremeni odločitev prvostopenjskega sodišča na način, da predlogu za izdajo začasne odredbe nasprotnega udeleženca v celoti ugodi.

Trdi, da je sodišče stike določilo v premajhnem obsegu. Stiki pod nadzorom naj potekajo le en mesec, nato pa brez navzočnosti in nadzora. Nujno je, da stiki po prekinitvi čim hitreje stečejo in se nato začnejo izvajati brez nadzora. Zato je treba povečati količino stikov pod nadzorom, časovno pa tovrstne stike skrajšati. Ocena sodišča prve stopnje, da stiki enkrat na teden v obsegu dveh ur ne bi bili v korist otrok, je enostranska in brez realne osnove. Sodišče prve stopnje se je pretirano opiralo na mnenje CSD in bi ga moralo bolj kritično presoditi. Če ima CSD kadrovske težave, to na količino stikov ne sme vplivati. Ne drži tudi, da je otrok strokovnim delavcem povedal, da se boji že očetovih ostrih pogledov, kar je napačno povzelo sodišče v obrazložitev sklepa. Otrok nima nobenega utemeljenega razloga, da ga je strah nasprotnega udeleženca. Če ne bi preveč zavleklo postopka, se v ta namen predlaga zaslišanje strokovne osebe pri pristojnem CSD. V kolikor pa je otrok res izrazil strah pred nagovarjanjem s strani očeta pred strokovno službo, je treba upoštevati, da je po vsej verjetnosti trpel manipulacije s strani predlagateljice. Poudarja, da deluje v smeri, da bi se stiska pri otrokoma zmanjšala, kar nenazadnje dokazuje že dejstvo, da je sam predlagal stike pod nadzorom strokovne osebe. Sodišče prve stopnje zgolj zaradi izdane prepovedi približevanja v postopku IV N 73/2023 ne bi smelo z verjetnostjo sprejeti predlagateljičine očitke o nasilju. Sodišče se tudi ni opredelilo do tega, da je bila 30. 1. 2023 predlagateljica tista, ki je bila nasilna do nasprotnega udeleženca in otroka in je bil takrat nasprotni udeleženec tisti, ki je poklical policijo, kar izhaja iz izdanega plačilnega naloga z dne 30. 1. 2023. Predlagateljica je takrat sinu rekla, da ni več njen sin, zato je A. A. po lastni želji ostal z očetom, sedaj pa sodišče v obrazložitvi izdane začasne odredbe napačno z verjetnostjo sprejema izjavo predlagateljice, da je sin moral ostati z njim. Sodišče je tudi spregledalo, da sta starša po zadnjem očitanem nasilnem dejanju s strani predlagateljice dne 30. 1. 2023, torej po razhodu, sklepala dogovor o izvajanju stikov z otrokoma pred CSD, iz poročil pa nato izhaja, da stiki dobro potekajo. Ne glede na to pa je sodišče zaradi kasnejše prijave predlagateljice, ki se je nanašala na pretekle dogodke, z izrečeno prepovedjo približevanja po ZPND ustavilo izvrševanje stikov, ki je do tedaj dobro in kvalitetno potekalo. Nasprotni udeleženec zaključuje, da se z vsakim drugačnim pogledom na zadevo otrokoma dela znatna škoda, saj ne vidita očeta v primernem obsegu in obliki, čeprav je bil pred tem pomemben steber v njunem življenju.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica, predlaga, da se jo zavrne in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec je vložil predlog za izdaje začasne odredbe, s katero bi se stiki z njunima sinovoma začasno uredili tako, da bi potekali pod nadzorom in navzočnosti strokovne osebe CSD dve uri tedensko v trajanju enega meseca, v nadaljevanju pa na način, da bi otroka preživela pri očetu vsak mesec od nedelje do petka v času, ko nasprotni udeleženec dela v popoldanski izmeni ter dvakrat tedensko, po dogovoru med staršema, upoštevajoč njune delovnike oziroma delo v izmenah.

6. Sodišče prve stopnje je po pridobitvi mnenja centra za socialno delo (CSD) stike sicer določilo pod nadzorom CSD, a v manjšem obsegu in za daljše obdobje, stikov brez nadzora pa ni določilo. Ugotovilo je, da je mladoletni A. A. strokovni službi CSD zaupal, da ga je strah, da bo oče, ko bi bil sam v stiku z njim, vršil pritisk na njega in ga pregovarjal in nagovarjal, da mora iti živeti k njemu, kar si on ne želi in je izrazil željo, da je na stiku prisoten še kdo od odraslih. Sodišče je na podlagi tega pravilno ocenilo, da stiki enkrat na teden v obsegu dveh ur, kot predlaga nasprotni udeleženec, glede na daljšo prekinitev stikov, ne bi bili v korist otrok, saj bi pri njima povzročali preveliko stisko. Pravilno je izhajalo iz mnenja CSD, pa tudi iz dejstva, da je bil zlasti A. A. izpostavljen nasilnemu obnašanju staršev, nato pa po razhodu oziroma materini in bratovi odselitvi moral ostati z očetom. Vse to je v njem že pustilo sledi, strokovnim delavcem je zaupal, da se boji že očetovih ostrih pogledov. Pri tem CSD ni zaznal, da bi bil A. A. morda pod vplivom matere, kot nakazuje nasprotni udeleženec v pritožbi. Zato nasprotni udeleženec neutemeljeno vztraja, da je sposoben daljšega stika od določenega. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da se sodišče ni opredelilo do tega, da je bila 30. 1. 2023 predlagateljica tista, ki je bila nasilna do nasprotnega udeleženca in otroka in je bil takrat nasprotni udeleženec tisti, ki je poklical policijo, kar izhaja iz izdanega plačilnega naloga z dne 30. 1. 2023, saj slednjega v spisu ni. Sodišče prve stopnje ni imelo nobene osnove, da bi v mnenje CSD podvomilo, trditve nasprotnega udeleženca, da bi ga moralo presojati bolj kritično, niso utemeljene.

7. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da bo CSD spremljal izvajanje stikov pod nadzorom ter o tem poročal sodišču. V primeru, če bo ugotovljeno, da bi bilo drugačno izvajanje stikov kot sedaj določeno, otrokoma bolj v korist, bo o tem odločeno z novo začasno odredbo, predlog pa lahko poda tudi nasprotni udeleženec sam.

8. Pritožba ni utemeljena in jo je treba ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev zavrniti ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagateljice je sodišče pridržalo za končno odločbo (163. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).