Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je tožnik v postopku podal overjeno soglasje, iz katerega izhaja, da se strinja z nameravano gradnjo, torej tudi s potekom dostopne poti. Tožnik temu v tožbi ne ugovarja, niti ne navaja, da se njegova izjava ne bi nanašala na projekt, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato sodišče sprejema navedeno ugotovitev toženke za nesporno. Glede na navedeno nesporno ugotovitev, da se je tožnik z nameravano gradnjo po predloženem projektu strinjal, pa toženka ni kršila določb postopka, ko je izdala izpodbijano odločbo, ne da bi tožniku še posebej dala možnost, da se do predmetne gradnje opredeli.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem A.A. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo enostanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 526/4 k.o. ..., med drugim pod pogoji, določenimi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 662/14-K-P Tržič z marca 2015, s spremembami in dopolnitvami št. 1 z julija 2015, projektanta ... (v nadaljevanju PGD). Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je toženka v postopku prejela tožnikovo pisno izjavo, da se z nameravano gradnjo strinja. Glede na navedeno mu je gradbeno dovoljenje samo osebno vročila.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje. Ugotavlja, da je predloženi projekt izdelan v skladu z določbami Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Tržič (Uradni list RS št. 4/11 - UPB in naslednji, v nadaljevanju PUP), tožnik, kot lastnik sosednjega zemljišča s parc. št. 526/7 k.o. ..., od katerega je sporna gradnja v kletnem delu na zahodni strani odmaknjena 6,10 m, oporni zid na zahodni strani pa 2,50 m, pa je 28. 4. 2015 po seznanitvi s projektom podal overjeno soglasje h gradnji. Prvostopenjski organ zato ni ravnal nezakonito, ko je tožniku gradbeno dovoljenje le osebno vročil in pred tem ni izvedel ustne obravnave oz. ni na drugačen način seznanil tožnika s projektom. Glede tožnikovih pritožbenih ugovorov drugostopenjski organ pojasnjuje, da je dostop do javne ceste projektiran po zemljišču investitorjev, ki se nadaljuje po obstoječi poti na zemljišču s parc. št. 526/8 k.o. ..., ki je v lasti Občine Tržič, na javno cesto, ki leži na zemljišču s parc. št. 117/2 k.o. ... Pravice do drugačne izvedbe dostopa do javne ceste prizadeta stranka s predvidenim gradbenim dovoljenjem ni pridobila. Prav tako je gradnja opornega zidu projektirana na zemljišču prizadete stranke, brez posegov v tožnikovo zemljišče. Ker v zvezi z gradnjo opornega zidu druge javnopravne omejitve v PUP niso določene, jih tožnik od investitorja ne more zahtevati. V primeru drugačnega postopanja prizadete stranke izpodbijana odločitev ni ovira za civilnopravno varstvo pravico tožnika pred sodiščem splošne pristojnosti.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da izpodbijano gradbeno dovoljenje prizadeti stranki dovoljuje gradnjo na parceli št. 526/4 k.o. ... z dostopom po parceli št. 526/8 k.o. ..., pri čemer toženka ni ugotavljala, kako dostop do nepremičnine prizadete stranke dejansko poteka. Že iz vpogleda v podatke GURS izhaja, da prizadeta stranka do svoje nepremičnine ne more dostopati zgolj po cesti na parc. 526/8 k.o. ..., pač pa dejansko dostopa tudi po delu tožnikove parc. št. 526/7 k.o. ... Parcela št. 526/8 k.o. ... dejansko ne predstavlja celotne dostopne poti do javne ceste. Javna cesta in parc. št. 526/8 k.o. ... se stikata pravokotno in neposreden dostop z javne ceste na parcelo št. 526/8 k.o. ... niti ni mogoč, kar zlasti velja za večja vozila, tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo. Toženka je zato nepravilno ugotovila dejansko stanje in posledično uporabila materialno pravo. Poudarja, da med parcelo št. 526/8 k.o. ... in javno cesto poteka bistveno širša dostopna pot in ne zgolj 3 m široka pot, kot to navaja toženka. V stiku z javno cesto dostopna pot v širino meri najmanj 6 m, nato se v smeri proti jugu zooži, vendar nikoli ne manj kot na tri metre širine. Dovozna pot je tudi v celoti asfaltirana, na zahodnem delu poti, ki poteka po zemljišču parc. št. 526/7 k.o. ... pa so postavljeni robniki in je zgrajen vodni jašek. Zato ni mogoče realno pričakovati, da bo prizadeta stranka do svoje nepremičnine dostopala zgolj po parceli 526/8 k.o. ... Da prizadeta stranka do svoje nepremičnine ne bo mogla dostopati zgolj po parc. št. 526/4 k.o. ... pa dokazuje tudi dejstvo, da ji izpodbijano gradbeno dovoljenje dovoljuje tudi postavitev opornega zidu na severni strani stanovanjske stavbe, pri čemer bo zid le 2,5 m oddaljen od nepremičnine parc. št. 526/7 k.o. ... Takšna oddaljenost ne omogoča, da bi dostopna pot potekala zgolj po parceli 526/8 k.o. ..., saj bo za to premalo prostora. V tem delu je gradbeno dovoljenje tudi samo s seboj v nasprotju. Toženka bi morala opisano neskladje ugotoviti in tožniku dati možnost podaje izjave. Ker tega ni storila, je bila kršena tožnikova pravica do izjave, posledično pa je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter napačno uporabljen materialni predpis. Predlaga, naj sodišče izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka in prizadeta stranka na tožbo po vsebini nista odgovorili.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožnik v tožbi med drugim ugovarja, da je bila v postopku kršena njegova pravica do izjave. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je tožnik v postopku podal overjeno soglasje, iz katerega izhaja, da se strinja z nameravano gradnjo, torej tudi s potekom dostopne poti. Tožnik temu v tožbi ne ugovarja, niti ne navaja, da se njegova izjava ne bi nanašala na projekt, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato sodišče sprejema navedeno ugotovitev toženke za nesporno. Glede na navedeno nesporno ugotovitev, da se je tožnik z nameravano gradnjo po predloženem projektu strinjal, pa toženka ni kršila določb postopka, ko je izdala izpodbijano odločbo, ne da bi tožniku še posebej dala možnost, da se do predmetne gradnje opredeli.

7. Drugi odstavek 65. člena ZGO-1 namreč določa, da lahko investitor kadar koli med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži pisno izjavo stranke, da se strinja z nameravano gradnjo, pri čemer se mora izjava stranke sklicevati na projekt, ki je priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. V tem primeru se stranki gradbeno dovoljenje samo vroči, kot je bilo v obravnavanem primeru.

8. Z dano izjavo po navedeni določbi se predvideva, da je stranka z nameravano gradnjo seznanjena in se z njo strinja, kar pomeni, da se je glede nameravane gradnje izjavila. Ugovor tožnika, da se do nameravane gradnje ni imel možnosti opredeliti, zato ni utemeljen. Sodišče še dodaja, da stranka, ki se je z nameravano gradnjo strinjala na način, da je podala izjavo iz drugega odstavka 65. člena ZGO-1, izdanemu gradbenemu dovoljenju sicer lahko ugovarja, vendar lahko uspe praviloma le z ugovori, da se ni strinjala s projektom, kakršen je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ali da je prišlo pri podaji izjave do napake volje (na primer grožnja, zmota, prevara). Vsebinsko ne more uspešno ugovarjati rešitvam, kot izhajajo iz projekta, s katerim se je strinjala in o tem podala izjavo. Sicer pa se je tožnik v obravnavanem primeru do nameravane gradnje imel možnost ponovno izreči v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, saj je drugostopenjski organ njegove ugovore obravnaval po vsebini in jih kot neutemeljene zavrnil. 9. Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da iz gradbenega dovoljenja ne izhaja, da bi bil dostop po javne ceste projektiran po tožnikovem zemljišču, ampak po zemljišču prizadete stranke, ki se nadaljuje po obstoječi poti na zemljišču parc. št. 526/8 k.o. ..., ki je v lasti občine Tržič, v zvezi s katero je bila v korist prizadete stranke sklenjena služnostna pogodba uporabe, vzdrževanja cestnega priključka ter hoje in vožnje z vsemi vozili v dolžini 30 m in v širini 3 m oz. v skupni izmeri 90 m2, kar je razvidno iz projektne dokumentacije, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja (risbe št. 6.3., do javne poti R3 638/1132) na zemljišče parc. št. 1117/2 k.o. ..., ki je javna cesta.

10. Navedeno pomeni, da je z dovoljeno gradnjo dostopa ne posega na tožnikovo zemljišče. Enako velja za dovoljeno gradnjo opornega zidu, ki je prav tako v celoti projektiran na zemljišču v lasti prizadete stranke, kar ni sporno. Če bo prizadeta stranka izvedla dostop oziroma dostopala do svoje nepremičnine delno tudi po tožnikovih nepremičninah, tudi zaradi dovoljene gradnje opornega zidu, bo ravnala v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, torej bo takšen dostop nezakonit. Navedeno pa ni stvar izdanega gradbenega dovoljenja, pač pa bo moral tožnik morebitne nedovoljene posege na njegovo zemljišče uveljavljati v inšpekcijskih postopkih ali pred sodiščem splošne pristojnosti.

11. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navajata tožnika, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.