Jedro

Če delavka ni zahtevala sodnega varstva pravic pri delodajalcu oz. ni ugovarjala zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, ne more v sodnem postopku zahtevati, da sodišče ugotovi ničnost sklepa delodajalca. Takšna tožba se zavrže.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in tožba zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke za ugotovitev ničnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja ter da ji delovno razmerje ni prenehalo, temveč še traja ter zahtevek, da ji mora tožena stranka priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo od 1.9.1997 ter zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznih zneskov dalje do plačila. Odločilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pri ravnanju direktorja je šlo za resno grožnjo, ki je zagotovo v tolikšni meri vplivala na ravnanje tožeče stranke, da je nekaj storila v svojo škodo, česar sicer ne bi. Direktor je prejudiciral izid disciplinskega postopka. Šele v disciplinskem postopku bi se lahko ugotovilo, ali je v ravnanju tožeče stranke zaslediti znake kršitve in ali je dejanje, ki se je očitalo delavki sploh predstavljalo kršitev delovnih obveznosti. Sama grožnja z uvedbo disciplinskega postopka, če je njen namen prisiliti delavca, da v svojo škodo nekaj stori, ni dopustna. Povsem nepojasnjen je ostal tudi razlog, zakaj tožeča stranka ni izkoristila možnosti ugovora. Upoštevati bi bilo treba dejstvo, da se je z direktorjem dogovarjala o možnostih zaposlitve, čeprav po podpisu izjave o prenehanju delovnega razmerja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je sodbo preizkusilo glede navedb v pritožbi, po uradni dolžnosti pa, skladno z 2. odstavkom 365. člena ZPP-77, ki ga je uporabilo na podlagi določbe 1. odstavka 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99), ali so bile na prvi stopnji storjene kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP-77 ter pravilno uporabljeno materialno pravo. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu po uradni dolžnosti ugotovilo, da je bilo v sodbi sodišča prve stopnje materialno pravo nepravilno uporabljeno, saj sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo določbe 2. odstavka 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 - 66/93). S tožbo je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 4.7.1997. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka zoper navedeni sklep ni ugovarjala. Dne 5.1.1998 je sicer vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in hkrati tudi ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, vendar je najprej tožena stranka (dopis z dne 20.1.1998) in nato tudi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje prepozno vložen. Sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 4.7.1998 je tako postal dokončen in pravnomočen, zato tožeča stranka zaradi določbe 2. odstavka 83. člena nima več možnosti uveljavljanja sodnega varstva zoper sklep o prenehanju delovanega razmerja. Pri tem je potrebno poudariti, da tožeča stranka s posebnim delom tožbenega zahtevka ni izrecno izpodbijala izjave z dne 3.7.1997, s katero je toženi stranki predlagala sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Zaradi napak v volji, ki jih urejajo 60. do 65. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89), bi tožeča stranka lahko izpodbijala le to izjavo, ne more pa iz teh razlogov izpodbijati sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Ker tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za sodno varstvo, saj zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja v predpisanem roku ni ugovarjala, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 83. člena ZTPDR (v povezavi z 282. členom ZPP-77) in 2. odstavka 369. člena ZPP-77, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo tožeče stranke zavrglo. ZPP-77, ZTPDR in je pritožbeno sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/94).