Jedro

Upnik je predlagal izvršbo na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, s katerim je bila za potrebe upnikove nepremičnine ustanovljena nujna pot za hojo in vožnjo z vsemi vrstami vozil v širini cca. 3 metre in dolžnini cca. 5,6 metrov po skrajnem severnem vogalu dolžnikove parcele št. 5406/2, k.o. B. Ta sklep je konstitutivne narave, pravica stvarne služnosti nujne poti je ustanovljena z njegovo pravnomočnostjo. Upnik v tem izvršilnem postopku uveljavlja terjatev, za katero nima izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo izvršilni predlog upnika z obrazložitvijo, da je predlagal izvršbo na podlagi sklepa, ki je konstitutivne narave in zato ni izvršljiv, saj učinkuje že s svojo pravnomočnostjo.

Proti sklepu se pritožujeta upnika, po pooblaščencu. Sklicujeta se na 17. in 19. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in navajata, da določata, da je izvršilni naslov med ostalimi tudi pravnomočna sodba ali sklep sodišča, ki so izvršljivi. Zakon ne loči in ne omenja konstitutivnih odločb. Obrazložitev sklepa je nejasna in ne temelji na zakonskih določilih. Inštitut izvršbe je sredstvo, s katerim se lahko vsaka pravnomočna odločba izvrši. Pogoj je, da je v sodni odločbi zaznati upnika in dolžnika. V obravnavanem primeru gre za obveznost dolžnika, da dopusti postavitev nujne poti preko svojega zemljišča tako, da dovoli odstranitev betonskega zidu na tem delu zemljišča. Upnik je navedel vse nujne sestavne dele predloga, opredelil je dolžnika, izvršilni naslov, dolžnikovo obveznost in sredstvo izvršbe. Izvršil je tudi vse druge pogoje za svoje obveznosti že v postopku vzpostavitve nujne poti, zlasti je plačal odmerjeno odškodnino dolžniku oziroma lastniku tožečega zemljišča in ker je ta ni hotel sprejeti, je dolgovani znesek položil pri sodišču. Ne glede na pravnomočnost sklepa o vzpostavitvi nujne poti, se upnik ne more poslužiti nobenih prisilnih oziroma nasilnih dejanj, ki bi nujno pripeljali do ekscesov. Tudi zaprošena asistenca policiji je bila odklonjena, ker nima izvršilnega naslova. S sklepom je sodišče na svojstven način izničilo avtoriteto pravnomočnih sodnih odločb, upnika pa postavilo v brezizhoden položaj. Upnik v dosedanji sodni praksi ni zaznal primera odklonitve izvršbe pravnomočnega sklepa. Predlaga spremembo sklepa z odobritvijo izvšrbe.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je predlagal izvršbo na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, s katerim je bila za potrebe upnikove nepremičnine ustanovljena nujna pot za hojo in vožnjo z vsemi vrstami vozil v širini cca. 3 metre in dolžnini cca. 5,6 metrov po skrajnem severnem vogalu dolžnikove parcele št. 5406/2, k.o. B. Kot je pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče, je ta sklep konstitutivne narave, pravica stvarne služnosti nujne poti je ustanovljena z njegovo pravnomočnostjo. Upnik v tem izvršilnem postopku uveljavlja terjatev, za katero nima izvršilnega naslova. Prizadeva si za prisilno vzpostavitev te poti v naravi, na stroške dolžnika. Sodišče lahko dovoli izvršbo le glede tiste obveznosti in v takšnem obsegu, kot je določeno v izvršilnem naslovu. Iz zgoraj navedenega je jasno razvidno, da upnik za terjatev, ki jo uveljavlja v izvršilnem postopku, nima izvršilnega naslova, kot rečeno, je sklep o določitvi nujne poti oblikovalna (konstitutivna) sodna odločba, ta pa učinkuje s svojo pravnomočnostjo. Pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi kakšnih uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, jo je zavrnilo in potrdilo pobijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju).