Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 2638/2011

ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.2638.2011 Civilni oddelek

zdravniška napaka nestrokovno zdravljenje višina škode telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem strah zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Višje sodišče v Ljubljani
25. januar 2012

Povzetek

Sodba se nanaša na odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi napačnega zdravljenja levega zapestja, pri čemer je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka odgovorna le do 20 %. Tožniku je bila prisojena odškodnina v višini 8.000,00 EUR za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, kar je sodišče ocenilo kot pravično glede na njegovo preteklost aktivnega športnika in starost. Pritožba toženih strank je bila zavrnjena kot neutemeljena.
  • Odškodninska odgovornost za napačno zdravljenje zapestjaSodba obravnava vprašanje odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi napačnega zdravljenja levega zapestja, pri čemer sodišče ugotavlja, da je tožena stranka odgovorna le do 20 %.
  • Višina odškodnine za nepremoženjsko škodoSodba se osredotoča na določitev višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki vključuje telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti, pri čemer je bila tožniku prisojena odškodnina v višini 8.000,00 EUR.
  • Utemeljenost pritožbeSodišče ugotavlja, da je pritožba toženih strank neutemeljena, saj so bile vse okoliščine in dokazi ustrezno upoštevani pri odmeri odškodnine.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zlom zapestja se kljub operaciji ni pravilno zarasel, gibljivost je lažje zmanjšana, tožnik občasno čuti lažje bolečine, pri fizičnih naporih tudi srednje intenzitete, oviran pa je pri težjih fizičnih in športnih aktivnostih. Zaradi omejene gibljivosti je oviran pri vožnji avtomobila. Ker je bil tožnik v preteklosti aktiven športnik in je siceršnja fizična aktivnost za tožnika velikega pomena, gre pa za mlado osebo (ob zaključku sojenja je bil star 27 let), prisojena odškodnina iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 8.000,00 EUR oz. 8,2 plači (upoštevajoč 20% odgovornost torej v višini 1600 EUR) ni previsoko odmerjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo toženima strankama naložilo, da tožniku plačata 7.600,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 02. 2007 dalje do plačila in 786,00 EUR odškodnine za premoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01. 07. 2007 dalje do plačila (1. točka izreka). Kar je zahteval tožnik več, je zavrnilo (2. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da sta toženi stranki dolžni tožniku plačati 1.501,82 EUR pravdnih stroškov s pripadki (3. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe ter izrek o stroških vlagata pritožbo toženi stranki. Menita, da je sodišče napačno ugotovilo, da je podana odškodninska odgovornost drugo tožene stranke zaradi napačnega zdravljenja levega zapestja. V tem delu je obrazložitev sodbe sama s seboj v nasprotju, saj je sodišče po eni strani pravilno navedlo, da obstoji le hipotetična možnost, da bi bilo zdravljenje leve kosti bolj uspešno, če bi bila operacija izvedena prej, pri tem pa hipotetična možnost presega okvire pravno priznane vzročne zveze med nastalo škodo in nepravilnim zdravljenjem, po drugi strani pa navaja, da pravno priznana škoda, ki je nastala tožniku zaradi napačnega zdravljenja levega zapestja, bremeni toženki le do 20 %, v preostalem delu pa bi tožnik občutil posledice poškodbe, četudi bi bilo zdravljenje povsem pravilno. Menita, da na podlagi mnenja izvedenca ni mogoče z gotovostjo ali vsaj veliko verjetnostjo zaključiti, da bi tudi v primeru, če bi zdravljenje levega zapestja potekalo drugače, prišlo do drugačnega razpleta. Menita tudi, da je prisojena višina odškodnine previsoka po vseh postavkah. Tako je sodišče tožniku zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za trajne posledice na levem zapestju odškodnino odmerilo v višini 1.600,00 EUR, kar pomeni, da bi tožnik ob polni odgovornosti drugo tožene stranke prejel odškodnino v višini 8.000,00 EUR, kar je glede na posledice, ki so ostale pri tožniku, nedvomno previsoka odškodnina. Primere iz sodne prakse, na katere se sklicuje sodišče, ni mogoče šteti kot primerljive primere. V zvezi z desnim zapestjem toženi stranki priznavata odškodninsko odgovornost, vendar pa tudi pri tej škodi menita, da jo je sodišče previsoko odmerilo. Glede na način in čas dodatnega zdravljenja ter s tem povezan strah za izid zdravljenja, znaša pravična odškodnina za vso utrpelo škodo zaradi napačnega zdravljenja desnega zapestja 4.000,00 EUR. Priglašata stroške pritožbe.

3. Tožeča stranka na vloženo pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je neutemeljena.

Glede temelja

5. Očitek, da so v obrazložitvi sodbe v zvezi z zaključkom, da je tožena stranka za škodo kot posledico napačnega zdravljenja levega zapestja, odgovorna do višine 20 %, nasprotja, je neutemeljen. Tako je na strani 4 sodbe (v povzetku ugotovitev izvedenca) sodišče obrazložilo, da je po izvedenčevih ugotovitvah opustitev imobilizacije prvih 14 dni v 20 % vplivala na razvoj nezaraščenosti leve navikularne kosti. V nadaljevanju pa se sodišče opredeljuje do pripomb tožeče stranke, ki je trdila, da je bilo zdravljenje tudi po 01. 08. 2005 nepravilno in ne več o vplivu nepravilnega zdravljenja v prvih štirinajstih dneh. Ker se torej del obrazložitve, v katerem je prvo sodišče povzelo mnenje izvedenca, da obstoji le hipotetična možnost, da bi bilo zdravljenje leve kosti bolj uspešno, če bi bila operacija izvedena prej, nanaša na trditve tožnika, da je bilo zdravljenje levega zapestja nepravilno tudi po 01. 08. 2005 (po odstranitvi mavca), med razlogi, ki se nanašajo na obdobje prvih 14 dni in tem delom obrazložitve, ni nasprotij.

6. Brez podlage v izvedeniškem mnenju, je pritožbena trditev, da iz mnenja izvedenca ni mogoče z gotovostjo ali vsaj veliko verjetnostjo zaključiti, da bi tudi v primeru, če bi zdravljenje levega zapestja potekalo drugače, bil razplet drugačen. Izvedenec je tako v izvedeniškem mnenju pojasnil, da je opustitev imobilizacije v prvih 14-ih dneh zdravljenja vplivala največ v 20 % na razvoj nezaraščenosti leve navikularne kosti. V preostalem je, kot izhaja iz mnenja, na to vplivala sama narava zloma (primerjaj izvedeniško mnenje na list. št. 78). Ob zaslišanju je to potrdil, saj je povedal, da je začetno nepravilno zdravljenje vplivalo na končni rezultat. V tem času je prišlo do dodatnega premika zlomljenih kosti (to je po mnenju izvedenca razvidno iz RTG posnetkov), kar je imelo vpliv na kasnejše nezaraščanje. Vpliv nepravilnega zdravljenja pa se po mnenju izvedenca lahko vrti v okviru 20 % (primerjaj izpovedbo izvedenca na list. št. 115).

7. Zaključek prvega sodišča, da toženi stranki za škodo, ki je tožniku nastala zaradi napačnega zdravljenja levega zapestja, odgovarjata do višine 20 %, je zato pravilen.

Glede višine

8. Odškodnina za nepremoženjsko škodo mora biti priznana v skladu s pravnim standardom pravične denarne odškodnine iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). To načelo, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, po eni strani terja upoštevanje vseh okoliščin na strani oškodovanca, po drugi strani pa upoštevanje sodne prakse v podobnih primerih, razponov odškodnin od najnižjih do najvišjih ter razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami. Šele na ta način določena odškodnina je pravična, tako z vidika konkretnega oškodovanca kot tudi z vidika drugih. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožniku za ugotovljeno škodo po njeni širši in ožji individualizaciji prisodilo pravično denarno odškodnino, ki v celoti ustreza zgoraj navedenim merilom. Nižja odškodnina ne bi bila ustrezna satisfakcija glede na primerljivo sodno prakso v podobnih, hujših in blažjih primerih.

9. Po presoji sodišča prve stopnje znaša pravična denarna odškodnina (ob upoštevanju, da toženi stranki za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter strah, ki je povezan z levim zapestjem, odgovarjata le v 20 %, v zvezi z desnim zapestjem pa 100 %, pri škodi zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa le za škodo, ki je posledica nepravilnega zdravljenja levega zapestja v višini 20 %) za prestane telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem 5.000,00 EUR, strah 1.000,00 EUR in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 1.600,00 EUR.

10. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je bilo tožnikovo desno zapestje po 08. 06. 2005 nepozorno zdravljeno, to pa je vzrok za kasnejšo psevdoartrozo desne navikularne kosti, zdravljenje levega zapestja pa je bilo nepravilno prvih 14 dni po poškodbi (opustitev imobilizacije), kar je v 20 % vplivalo na razvoj nezaraščenosti leve navikularne kosti. Zaradi posledic takšnega nepravilnega zdravljenja je tožnik (tako v zvezi z levim kot desnim zapestjem) čutil bolečine hujše intenzitete skupno tri dni, bolečine srednje intenzitete do dva meseca in bolečine lažje intenzitete prav tako dva meseca. Bil je trikrat operiran, pet dni hospitaliziran, opravil je 11 pregledov pri specialistih, 14 pregledov pri osebnem zdravniku, jemal je številne analgetike, bil je večkrat rentgensko slikan in dvakrat na CT preiskavah, po prvi operaciji je nosil mavčno longeto na obeh zapestjih pet tednov, fizioterapijo pa je opravljal doma. Pritožbeno sodišče glede na opisano intenzivnost bolečin in čas njihovega trajanja ter povzete nevšečnosti, pri čemer je upoštevano, da toženi stranki za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, ki so nastale v povezavi z levim zapestjem, odgovarjata le v 20 %, ocenjuje, da je prisojena odškodnina primerna in ustreza kriteriju pravične odškodnine. Prisojena odškodnina tudi ne odstopa od podobnih primerov v sodni praksi. V zvezi s tem pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da primeri, ki jih je navedlo, niso primerljivi s konkretnim, saj ob tem spregleda, da gre za primerjavo intenzivnosti in trajanja bolečin ter obsega nevšečnosti. Tako je na primer v prvem primeru, ki ga sodišče prve stopnje citira (gre za zadevo II Ips 859/2008), oškodovanec trpel hude bolečine en teden, pet tednov srednje hude in tri tedne blage, občasne bolečine pa ostajajo ob ponavljajočih gibih in preobremenitvah zapestja ter dvigovanju težjih bremen z desnico. Bil je en dan hospitaliziran, imel je operativni poseg v lokalni anesteziji in izvajal ambulantno zdravljenje (odstranitev šivov, 10-krat fizioterapijo, 7-krat obisk pri specialistu in 9-krat pri osebnem zdravniku ter 5-krat rentgensko slikanje) in mu je bila za to škodo prisojena odškodnina v višini 5,5 povprečne plače. V drugem citiranem primeru (gre za zadevo II Ips 721/2008) pa je oškodovanka, ki je prejela za to vrsto škode 5,6 povprečnih plač, trpela 4 dni hude, 7 dni srednje in 14 dni lahke telesne bolečine, lahke pa bo občasno trpela še v bodoče, bila je zgolj ambulantno zdravljena, večkrat je bila rentgensko slikana, 5 tednov pa je nosila mavec.

11. Glede na intenzivnost in trajanje strahu je v primernem znesku odmerjena tudi odškodnina za prestani strah. Strah za izid zdravljenja lažje intenzitete je tožnik občutil, ko je izvedel, da ima nezaraščene zlome obeh zapestij, neposredno pred operacijo je bil ta strah hude intenzitete, po vsaki operaciji pa je še teden dni občutil srednje intenziven strah in nato še mesec dni strah lažje intenzitete. Upoštevaje, da je za strah v izid zdravljenja levega zapestja vzrok nepravilno zdravljenje le v v 20 %, je prisojena odškodnina v višini 1.000,00 EUR ustrezna.

12. Ustrezno je odmerjena tudi odškodnina iz naslova pretrpelih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je posledica nepravilnega zdravljenja levega zapestja. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se zlom kljub operaciji ni pravilno zarasel, gibljivost je lažje zmanjšana, tožnik občasno čuti lažje bolečine, pri fizičnih naporih tudi srednje intenzitete, oviran pa je pri težjih fizičnih in športnih aktivnostih. Zaradi omejene gibljivosti je oviran pri vožnji avtomobila. Ker je bil tožnik v preteklosti aktiven športnik in je siceršnja fizična aktivnost za tožnika velikega pomena, gre pa za mlado osebo (ob zaključku sojenja je bil star 27 let), prisojena odškodnina iz tega naslova v višini 8.000,00 EUR oz. 8,2 plači (1)(upoštevajoč 20% odgovornost torej v višini 1600 EUR) ni previsoko odmerjena. Že sodišče prve stopnje je kot primerljiv primer navedlo zadevo II Ips 721/2008, kjer je oškodovanka utrpela omejeno gibljivost v zapestju, moč desne roke je bila slabša in je težje opravljala fina dela s prsti, kar jo pri poklicu šivilje omejuje, za kar ji je bila prisojena odškodnina v višini 9389,08 EUR oz. 10,8 plače (2).

13. Ker glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. V odločitvi o zavrnitvi pritožbe je že vsebovana tudi odločitev o priglašenih pritožbenih stroških. Ker pritožnici s pritožbo nista uspeli, stroške nosita sami (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

(1) Na dan zaključka obravnave pred sodiščem prve stopnje je znašala povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v RS 975,98 EUR.

(2) Na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje v tej zadevi (27. 12. 2007) je znašala povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v RS 870,70 EUR.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia