Jedro

Sprejem v državljanstvo osebe, ki je na prestajanju večletne zaporne kazni za kaznivo dejanje umora, predstavlja nevarnost za javni red.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila prošnji tožnika, ki je državljan Republike Bosne in Hercegovine, za sprejem v državljanstvo na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I). V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da sicer tožnik izpolnjuje vse pogoje iz 40. člena navedenega zakona , da pa je bila tožnikova prošnja zavrnjena na podlagi 3. odstavka 40. člena. Tožena stranka je namreč ocenila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za javni red glede na to, da je bil tožnik od leta 1969 pravnomočno obsojen zaradi šestih kaznivih dejanj, nazadnje leta 1989 zaradi kaznivega dejanja umora na kazen 9 let zapora.

Tožnik v tožbi navaja, da je v Sloveniji stalno prijavljen že od leta 1963, da ima v Sloveniji 25 let delovne dobe, da ima tu stanovanje, ki je opremljeno z gospodinjskimi aparati. Sedaj prestaja kazen 10 let zapora. To mu je prva prostostna kazen in ne ve od kod so podatki o šestih kaznivih dejanjih. Umor je storil v samoobrambi in se sprašuje, zakaj nista bila izvršena ogled in rekonstrukcija dejanja. Njegovo rojstno vas so Srbi (v sedanji vojni v Bosni in Hercegovini) zažgali in nima kam iti. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri izpodbijani odločbi. Meni, da ni prekoračila z zakonom opredeljenega določila 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Z določbo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije je toženi stranki dana diskrecijska pravica, da lahko zavrne vlogo za pridobitev državljanstva osebi, ki sicer izpolnjuje vse pogoje iz 1. odstavka 40. člena, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena istega zakona - to je, da bi njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. V obravnavanem primeru je tožena stranka na podlagi tožnikove večkratne predkaznovanosti ocenila, da je podan tak zakonski razlog - nevarnost za javni red. Sodišče pri tem ugotavlja, da se sicer tožniku ne more očitati obsojenosti zaradi šestih kaznivih dejanj, saj so po podatkih iz kazenske evidence obsodbe za štiri kazniva dejanja že brisane. Toda ker se tožnik nahaja na prestajanju 9 letne kazni zapora, ki mu je bila izrečena za najtežje kaznivo dejanje zoper življenje in telo, to je kaznivo dejanje umora, sodišče meni, da obstaja dejanska podlaga za uporabo 3. odstavka 40. člena citiranega zakona in da tožena stranka z zavrnitvijo tožnikove prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ni prekoračila zakonskega pooblastila pri uporabi diskrecijske pravice.

Tožbene navedbe, da je tožnik kaznivo dejanje umora storil v silobranu, sodišče v tem upravnem sporu ne more upoštevati. V upravnem postopku je namreč organ, ki vodi postopek glede vprašanja, ali je podano kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, vezan na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča (3. odstavek 144. člena zakona o splošnem upravnem postopku). Ostale tožbene navedbe pa niso pomembne za presojo zakonitosti izpodbijanega upravnega akta.

Ker po presoji sodišča izpodbijana odločba tožene stranke ni nezakonita, je sodišče tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih kot neutemeljeno zavrnilo. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).