Jedro

Sodišče je vročitev pravilno opravilo na naslovu, na katerem je dolžnik vpisan v Poslovnem registru.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nad dolžnikom, ki je v Poslovni register vpisan kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, začelo postopek osebnega stečaja in imenovalo upraviteljico.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da mu je sodišče kršilo pravico do izjave, ki je element pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, odločitev sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v nov postopek ter naloži, da pritožniku ponovno vroči poziv z dne 3. 7. 2019, s katerim ga je sodišče pozivalo, da se izjavi o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik navedel, da pritožnik zavaja, sicer pa je v bistvenem delu opozoril, da gre za dolžnika, ki opravlja registrirano dejavnost in je kot tak vpisan v Poslovni register. Zato je bila vročitev na tem naslovu pravilno opravljena.

4. Dolžnik je odgovoril na upnikov odgovor.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Bistvo pritožbe je, da je sodišče prve stopnje pritožniku kršilo pravico do sodelovanja v postopku, saj mu upnikov predlog za začetek stečajnega postopka naj ne bi bil vročen. To v tem postopku predstavlja zatrjevanje absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Konkretnih razlogov, ki bi se nanašali vsebinske pogoje za začetek postopka osebnega stečaja, pritožnik ne navaja.

7. Pritožnik je v pravočasni pritožbi uveljavljal dvoje. Najprej stališče, da vročitev na naslovu v Š. ne bi smela biti niti opravljena, ker je dolžnikovo dejansko prebivališče v G., nato pa, da podpis na vročilnici ni njegov in ne ve, kdo je vročilnico podpisal. 8. V okviru prvega je opozoril na 143. člen ZPP, ki ga poštar naj ne bi spoštoval. Višje sodišče pritrjuje upniku, ki je opozoril, da je dolžnik fizična oseba, ki je vpisana v Poslovni register. ZPP od novele ZPP- E dalje v tretjem odstavku 139. člena določa, da se osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, vročitev opravlja na naslovu, ki je vpisan v register. Dolžnik je v Poslovnem registru vpisan z naslovom Š., zato je bila vročitev na tem naslovu pravilno poskušena in po prepričanju višjega sodišča tudi pravilno opravljena, kar bo višje sodišče pojasnilo v nadaljevanju.

9. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo potem ko je razpolagalo z vročilnico, iz katere izhaja, da je pritožnik prejel sodno pisanje, s katerim ga je sodišče pozvalo, da se izjavi o upnikovemu predlogu za začetek postopka osebnega stečaja. Pritožnik navaja, da podpisa na obeh vročilnicah (trditev zajema poleg zgoraj omenjene vročilnice tudi vročilnico, ki izkazuje prejem sklepa o začetku stečajnega postopka, kar pa ni bistveno, ker je pritožnik pritožbo vložil pravočasno) nista njegova, gotovo pa tudi ne od njegove izvenzakonske partnerice in staršev, ki živijo na tem naslovu. Na vročilnici je nečitljiv podpis, za katera pritožnik zatrjuje, da ni njegov, ne ve čigav je, ugiba, da morebiti od katerega od upnikov, ki ga želijo spraviti v stečaj, in v zvezi s tem predlaga zaslišanje sebe, vročevalca, izvenzakonske partnerice in staršev. Po potrebi predlaga izvedenca grafologa.

10. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar je v njej potrjeno (prvi odstavek 224. člena ZPP): da je sodišče sodno pismo, v katerem so bili upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, prilogi in sodni poziv, vročalo dolžniku kot naslovniku na naslov Š.; v rubriki podpis prejemnika je nečitljiv podpis; pripomb vročevalca ni; vročitev je bila 16. 7. 2019 opravljena na Pošti X in ne na naslovu dolžnika. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Pritožnik sicer zatrjuje, da ta podpis ni njegov (je sicer zelo podoben podpisom, ki jih je predložil pritožnik sam), vendar višje sodišče ugotavlja, da so pritožbene trditve v tem delu pomanjkljive oziroma povedano natančneje: pritožnik z njimi ne naslavlja dejstev, ki jih izkazuje vročilnica. Pritožnik namreč celotno pritožbo gradi na tezi, da je bila vročitev opravljena neposredno na naslovu vročanja, kar ni pravilno, ker tam ne prebiva (na to je višje sodišče odgovorilo zgoraj), da podpis ni njegov – ker tam niti ne prebiva, niti ni od zgoraj navedenih oseb. Navaja sicer možnost, da bi podpis lahko bil celo ponarejen s strani katega od upnikov, ki si želijo, da se nad njim izvede osebni stečaj, vendar je ta trditev prepavšalna. Ne upošteva pa, da je bila vročitev sodnega pisma opravljena na Pošti X, torej ne neposredno na naslovu vročanja s strani vročevalca (poštarja). Iz vročilnice, ki je javna listina, izhaja, da je bilo 6. 7. 2019 na naslovu Š., puščeno obvestilo o prispelem sodnem pismu. Tega pritožnik ne izpodbija. ZPP v četrtem odstavku 142. člena določa, da se šteje vročitev na pošti za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi po pooblastilu (o pomembnosti in resnosti zakonske spremembe glej tudi uvodna pojasnila Aleša Galiča, Zakon o pravdnem postopku [ZPP], 6. dopolnjena izdaja, ISBN 978-961-204-611-8, Uradni list, Ljubljana, 2017, str. 29). Pritožnik za dejstvo, kdo je dejansko na Pošti X. prevzel sodno pisanje, ni predlagal nobenega dokaza, še več, v zvezi s tem sploh nima trditev, medtem ko vročilnica, ki je javna listina, dokazuje nasprotno – da je pošto prevzel naslovnik (na vročilnici ni pripisa: po pooblaščencu). Pritožnik tudi ne zatrjuje, da bi bilo postopanje Pošte X 16. 7. 2019 napačno oziroma ne predloži nobenega izpisa iz poštne knjige, ki bi izkazovalo drugačno stanje, kot ga izkazuje vročilnica. Iz tega razloga (torej zaradi pomanjkljivih pritožbenih trditev) je višje sodišče pritožbo zavrnilo. Pritožnik je v pritožbi tudi pojasnil, zakaj je podpis na vročilnici različen od njegovega, predložil podpise in tudi predlagal grafologa. Vendar kot že rečeno, bistveno je, da je bila vročitev opravljena na Pošti X, v zvezi s tem pa trditev ni.

11. Slednje sicer ni bilo odločilno za odločitev višjega sodišča, vseeno pa je nazorni pokazatelj neresničnosti pritožnikovih navedb. Pritožnik navaja, da se je moral pred izsiljevanjem upnikov odseliti, kot primer pa priložili slike, na katerih so se na njegovem naslovu zglasili policija in izvršitelj ter navaja, da to dokazuje nadlegovanje dolžnikove družine, ki živi na tem naslovu, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče. Trditev je absurdna in kot rečeno bolj pokazatelj v prvem stavku navedenega.

12. Višje sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.