Jedro

Tožba mora biti formalno popolna še pred začetkom njene vsebinske obravnave in pred začetkom izvajanja dokaznega postopka.

Materialno procesno vodstvo se nanaša tudi na stvarne predloge, vendar pa je sodišče dolžno stranko (dovolj konkretizirano) poučiti le o njegovih pomanjkljivostih, ne pa namesto stranke določiti njegovo konkretno vsebino.

Tožbo je ob upoštevanju 184. člena ZPP res mogoče spremeniti do konca glavne obravnave, a je njeno (vsebinsko) obravnavanje v motenjskem sporu dopustno le, če je do spremembe tožbe prišlo pred iztekom zgoraj navedenega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo del tožbe, s katero je tožnik zahteval varstvo posesti.

2. Iz razlogov izhaja, da je tožnik 17. 9. 2022 na podlagi poziva sodišča dopolnil 30. 8. 2022 vloženo tožbo. V tej dopolnitvi pa je, namesto, da bi konkretiziral drevo, ki naj bi ga toženec označil z barvo, zahtevek razširil. Dodatno je zahteval ugotovitev motenja, vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved tovrstnih ravnanj še za šest dreves. Ker trdi, da je za motenje (označitev dreves) in storilca (toženca) izvedel 31. 7. 2022, je tožba v razširjenem delu, ob upoštevanju 32. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), prepozna. Ker je na vzhodnem delu parcele 204, k. o. ...,1 več različnih dreves, ki so pobarvana, kljub dopolnitvi tožbe še vedno ni jasno, označitev katerega od njih tožnik tožencu očita v tožbi. Tožbo je zato sodišče tudi v tem delu zavrglo.

3. Tožnik odločitvi nasprotuje. V pritožbi kot bistveno navaja, da je tako tožbo kot dopolnitev vložil pravočasno, tožbo pa spremenil skladno s prvim in drugim odstavkom 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je zahtevek dovolj določno opredelil in je zato sodišče tožbo nepravilno zavrglo. V zvezi s tem opozarja, da bi v nadaljevanju postopka predlagal ogled ter postavitev izvedenca gozdarske stroke, ki bi s koordinatami in strokovno skico natančno označil lokacijo dreves. Sodišču očita tudi kršitev dolžnosti oprave materialnoprocesnega vodstva, saj je v točki 9 sklepa z dne 5. 9. 2022 pomanjkljivo pojasnjeno, kaj sodišče v smislu določnosti zahtevka od tožnika zahteva. Trdi še, da je bil že zahtevek v tožbi dovolj določen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče tožbo zavrglo le v delu, ki se nanaša na zatrjevano motenje s pobarvanjem sedmih dreves z rdečo barvo. Do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na preostali del tožbe (to je zatrjevano motenje s sečnjo dreves), se zato ne opredeljuje.

6. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožnika s sklepom z dne 5. 9. 2022 pozvalo, da tožbo, ki jo je vložil 30. 8. 2022, popravi (med drugim) tako, da bo zahtevek dovolj določno opredeljen (tudi) v delu, ki se nanaša na zatrjevano motenje s pobarvanjem enega drevesa z rdečo barvo. Iz zahtevka tako ni bila razvidna ne vrsta drevesa, ne njegova natančnejša lokacija, tožnik pa se ni skliceval niti na skico. Pritožbeno sodišče ob upoštevanju dejstva, da parcela 204 po podatkih katastra (glej prilogo A3) meri 104.022 m2, soglaša, da drevo, ne v prvi ne v drugi točki zahtevka, ni bilo dovolj določno opredeljeno in zato tožba v tem delu ni bila formalno popolna (prvi odstavek 180. člena ZPP). Dejstvo, da bi tožnik v nadaljevanju postopka lahko predlagal izvedbo dokaza z ogledom (in drevo sodišču pokazal) ali dokaz z (ustreznim) izvedencem (ki naj bi naredil natančno skico in v njej sporno drevo lociral), na vprašanje, ali je tožba formalno popolna, ne more vplivati. Tožba mora biti namreč formalno popolna še pred začetkom njene vsebinske obravnave in pred začetkom izvajanja dokaznega postopka. Poleg tega pa tudi izvedba dokaza sama po sebi nedoločnega zahtevka ne bi naredila določnega.

7. Neutemeljen je v zvezi s popravo tega dela tožbenega zahtevka zatrjevan očitek o pomanjkljivem materialno procesnem vodstvu. Le-to se sicer nanaša tudi na stvarne predloge,2 vendar pa je sodišče dolžno stranko (dovolj konkretizirano) poučiti le o njegovih pomanjkljivostih, ne pa namesto stranke določiti njegovo konkretno vsebino. Pojasnila sodišča prve stopnje, v čem se kaže nepopolnost, so bila v obravnavani zadevi zadostna in je iz njih tožnik lahko ugotovil, da mora zahtevek oblikovati tako, da bo, če bi mu sodišče ugodilo, mogoča njegova izvršitev (glej razloge v točki 7 in 8 sklepa z dne 5. 9. 2022). Konkretno je bilo povedano tudi to, da je v zahtevku treba drevo natančneje opredeliti tako lokacijsko kot po vrsti, saj sicer ni mogoča njegova individualizacija (glej razloge v točki 9 istega sklepa).

8. Pritožnik v pritožbi priznava, da je z vlogo z dne 17. 9. 2022 zahtevek ne le popravil, ampak ga je tudi spremenil. Z njim tako zahteva ugotovitev motenja, vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved tovrstnih ravnanj še za dodatnih šest dreves. Ker v pritožbenem postopku ni izpodbijano, da je tožnik tudi za to motenje in storilca izvedel 31. 7. 2022, je zaključek sodišča, da je tožba v tem delu vložena že po izteku prekluzivnega roka iz 32. člena SPZ in je zato prepozna, pravilen. Povedano drugače: tožbo je ob upoštevanju 184. člena ZPP res mogoče spremeniti do konca glavne obravnave, a je njeno (vsebinsko) obravnavanje v motenjskem sporu dopustno le, če je do spremembe tožbe prišlo pred iztekom zgoraj navedenega roka.3 Odločitev, s katero je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zavrglo, je zato pravilna.

9. Pravilna pa je tudi odločitev o zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na že v tožbi z dne 30. 8. 2022 omenjeno pobarvano drevo. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je zahtevek v tem delu, kljub (sicer pravočasni) dopolnitvi, ostal nedoločen (četrti odstavek 108. člena ZPP). Sporno drevo na skici ni posebej označeno in ni jasno, katero od sedmih dreves je tisto, ki je bilo zajeto že s tožbo vloženo 30. 8. 2022. Jasno ni niti to, ali gre za bukev (potrditvah tožnika sta bili pobarvani dve) ali smreko (pobarvanih je bilo pet smrek). Vse, kar je bilo v točki 6 te odločbe povedano glede dokazov, ki bi jih tožnik v nadaljevanju postopka predlagal, velja tudi glede dopolnjene tožbe.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. (154. člen ZPP v zvezi z 165. členom ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Pritožbeno sodišče v nadaljevanju, pri omembi parcele ..., opušča navedbo katastrske občine. 2 N. Betteto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, 2. knjiga, stran 587 in 588. 3 Glej tudi odločbe VSL I Cp 4185/2009, I Cp 392/2011, II Cp 1504/2013, I Cp 3288/2015, I Cp 530/2020 in druge.