Jedro

Ker je upnik s predloženim dokazilom izkazal, da je sodno takso plačal pravočasno in pravilno, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da navedeno izhaja tudi iz pregleda plačil na račun Covl z dne 6. 3. 2015, pogoji za nastop pravne posledice - domneve umika pritožbe proti sklepu zaradi neplačane sodne takse - niso izpolnjeni.

Iz navedenega izhaja, da v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu za izvršbo, postopek poenostavljene prisilne poravnave še ni bil pravnomočno končan, zato je odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 17. 11. 2014 pravilna.

Izrek

I. Pritožbama proti sklepoma z dne 10. 2. 2015 in z dne 24. 12. 2014 se ugodi in se sklepa razveljavita, pritožba proti sklepu z dne 17. 11. 2014 pa se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbenih postopkov.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 10. 2. 2015 je sodišče prve stopnje štelo, da je pritožba zoper sklep z dne 24. 12. 2014 umaknjena.

2. Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil upnik. Navaja, da mu je bil 15. 1. 2015 vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 33,00 EUR in da je 19. 1. 2015 po elektronski poti plačal sodno takso v višini 33,00 EUR na račun sodišča in navedel namen nakazila SI00 20001-000 in dodatno navedel „G.-T.“. Prilaga potrdilo o plačilu sodne takse z dne 19. 1. 2014 in dodaja, da je sodišče zmotno štelo, da ni plačal sodne takse za pritožbo, kar se je v tej zadevi že zgodilo pri pritožbi zoper sklep z dne 17. 11. 2014, kar je v telefonskem pogovoru 11. 2. 2015 ustno potrdila tudi referentka sodišča, ki je izjavila, da referenca ni bila zaznana, saj gre za nakazilo iz tujine. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. S sklepom z dne 24. 12. 2014 je sodišče prve stopnje štelo, da je pritožba zoper sklep z dne 17. 11. 2014 umaknjena.

4. Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil upnik. Navaja, da mu je bil 2. 12. 2014 vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 33,00 EUR in da je 5. 12. 2014 po elektronski poti plačal sodno takso v višini 33,00 EUR na račun sodišča in navedel namen nakazila. Prilaga potrdilo o plačilu sodne takse z dne 5. 12. 2014 in navaja, da je sodišče zmotno štelo, da ni plačal sodne takse za pritožbo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. S sklepom z dne 17. 11. 2014 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo.

6. Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil upnik. Navaja, da je dolžnik pri Okrožnem sodišču v Celju opr. št. St 000/111 dne 28. 1. 2014 res vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave in da je Okrožno sodišče v Celju 10. 2. 2014 objavilo oklic in sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, vendar pa je nato s sklepom z dne 19. 9. 2014 predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrnilo. Ker dolžnik proti temu sklepu ni vložil pritožbe, je ta postal pravnomočen in je postopek poenostavljene prisilne poravnave končan. Ker sodišču prve stopnje ni bilo znano dejstvo, da je bil postopek poenostavljene prisilne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. St 000/111 pravnomočno končan, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo, saj se je pri zavrnitvi predloga za izvršbo sklicevalo na prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP in uporabilo določbo, ki je ne bi smelo uporabiti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči o zadevi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

7. Pritožbi proti sklepoma z dne 10. 2. 2015 in z dne 24. 12. 2014 sta utemeljeni, pritožba proti sklepu z dne 17. 11. 2014 pa ni utemeljena.

8. Pritožbeno sodišče je izpodbijane sklepe preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

O pritožbi proti sklepu z dne 10. 2. 2015

9. V skladu z določbo prvega odstavka 29.b člena ZIZ mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. V drugem odstavku istega člena je določeno, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče tudi opozori stranko na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena, ki določa, da če taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

10. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na ugotovitev, da upnik ni plačal sodne takse, kot mu je bila v plačilo naložena s plačilnim nalogom. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik v pritožbi utemeljeno opozarja na nepravilnost in nezakonitost take odločitve. Navaja, da mu je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse vročen 15. 1. 2015, sodno takso v višini 33,00 EUR pa je plačal 19. 1. 2015 po elektronski poti na račun sodišča in z navedbo reference, kot je sodišče zahtevalo v plačilnem nalogu. Svoje navedbe dokazuje z izpisom naloga za plačilo z dne 19. 1. 2015. 11. Ker je upnik s predloženim dokazilom izkazal, da je sodno takso plačal pravočasno in pravilno, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da navedeno izhaja tudi iz pregleda plačil na račun Covl z dne 6. 3. 2015, ki se v spisu nahaja na list. št. 40, pogoji za nastop pravne posledice - domneve umika pritožbe proti sklepu z dne 24. 12. 2014 zaradi neplačane sodne takse - niso izpolnjeni. Višje sodišče je zato upnikovi utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep z dne 10. 2. 2015 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi proti sklepu z dne 24. 12. 2014

12. Glede na predhodno odločitev o razveljavitvi sklepa z dne 10. 2. 2015 je pritožbeno sodišče obravnavalo še pritožbo proti sklepu z dne 24. 12. 2014. 13. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na ugotovitev, da upnik ni plačal sodne takse, kot mu je bila v plačilo naložena s plačilnim nalogom. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik v pritožbi utemeljeno opozarja na nepravilnost in nezakonitost take odločitve. Navaja, da mu je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse vročen 2. 12. 2014, sodno takso v višini 33,00 EUR pa je plačal 5. 12. 2014 po elektronski poti na račun sodišča in z navedbo namena nakazila. Svoje navedbe dokazuje z izpisom naloga za plačilo z dne 5. 12. 2014. 14. Ker je upnik s predloženim dokazilom izkazal, da je sodno takso plačal pravočasno in pravilno, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da navedeno izhaja tudi iz pregleda plačil na račun Covl z dne 6. 3. 2015, ki se v spisu nahaja na list. št. 40, pogoji za nastop pravne posledice - domneve umika pritožbe proti sklepu z dne 17. 11. 2014 zaradi neplačane sodne takse - niso izpolnjeni. Višje sodišče je zato upnikovi utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep z dne 24. 12. 2014 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi proti sklepu z dne 17. 11. 2014

15. Glede na predhodno odločitev o razveljavitvi sklepa z dne 24. 12. 2014 je pritožbeno sodišče obravnavalo še pritožbo proti sklepu z dne 17. 11. 2014. 16. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo oprlo na določbo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, ki določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Ugotovilo je namreč, da se je nad dolžnikom 10. 2. 2014 začel postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki teče pod opr. št. St 000/111. Na pritožbene navedbe, da je Okrožno sodišče v Celju s sklepom St 000/111 z dne 19. 9. 2014 dolžnikov predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrnilo, in ker dolžnik proti temu sklepu ni vložil pritožbe, je ta postal pravnomočen in je postopek poenostavljene prisilne poravnave končan, pritožbeno sodišče odgovarja, da iz podatkov objavljenih na spletnih straneh AJPES izhaja, da je proti sklepu o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo z dne 19. 9. 2014 predlagatelj vložil pritožbo, o kateri je bilo odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 111/222 z dne 27. 11. 2014, kar pomeni, da je odločitev o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo postala pravnomočna šele 27. 11. 2014 in se je torej postopek poenostavljene prisilne poravnave šele tedaj pravnomočno končal. 17. Iz navedenega tako izhaja, da v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu za izvršbo, postopek poenostavljene prisilne poravnave še ni bil pravnomočno končan, zato je odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 17. 11. 2014 pravilna. Glede na navedeno so upnikove pritožbene navedbe neutemeljene in ker tudi niso podan e kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep z dne 17. 11. 2014 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Čeprav je upnik s pritožbama proti sklepoma z dne 10. 2. 2015 in z dne 24. 12. 2014 uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da sam krije stroške vseh treh pritožbenih postopkov. Pri presoji uspeha v postopku je namreč odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih procesnih dejanj (prim. 165. člen ZPP in komentar k 165. členu ZPP, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Lojze Ude … et al., strani 63 in 64, 2. knjiga), končnega uspeha pa upnik ni dosegel, saj je bil njegov predlog za izvršbo s sklepom z dne 17. 11. 2014 pravilno zavrnjen (prim. tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).