Jedro

Če je višina posameznih neporavnanih obveznosti in datum njihove zapadlosti razvidna le iz verodostojne listine, ne pa tudi iz samega predloga za izvršbo, pa dolžnici ta verodostojna listina ni bila vročena, potem dolžnica sploh ni mogla preveriti utemeljenosti upnikovega predloga za izvršbo in obrazloženo ugovarjati sklepu o izvršbi.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče svoj sklep o izvršbi opr. št. I 2005/01618 z dne 09.08.2005 razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je namreč štelo, da je dolžnica pravočasno vložila obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik, smiselno zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (1. in 2. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi je navajal, da dolžnica v svojem ugovoru ni navajala nobenih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi lahko dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Nadalje je upnik navajal, da je dolžnica najkasneje s predlogom za izvršbo dobila vse račune, na katere se nanaša uveljavljana terjatev, in da iz priložene listine dolžnice (najbrž upnika) že na prvi pogled izhaja, da ne gre za položnico, temveč za izpisek odprtih postavk, ki se uveljavlja s predlogom za izvršbo. Upnik je zato predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor dolžnice zavrne.

Dolžnica na pritožbo upnika ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V vlogi z dne 08.09.2005, ki jo je dolžnica naslovila kot „dopolnitev sklepa o izvršbi z dne 09.08.2005“, prvostopenjsko sodišče pa jo je obravnavalo kot ugovor zoper sklep o izvršbi, je dolžnica navajala, da s predložitvijo položnice domnevnega upnika za julij 2005 v znesku 7.445,00 SIT dokazuje, da so navedbe upnika v predlogu za izvršbo, da ji je 08.07.2005 izdal položnico za znesek 43.745,29 SIT, neresnične. Te navedbe je prvostopenjsko sodišče očitno štelo kot takšne, na podlagi katerih bi lahko v pravdnem postopku prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka, vendar razlogov za takšno odločitev ni navedlo, saj je izpodbijani sklep izdalo na obrazcu, ki ga je verificiralo Vrhovno sodišče RS, v katerem je navedena le zakonska podlaga za sprejeto odločitev. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oz. so ti razlogi nejasni, saj tudi iz samega spisa ni mogoče nedvoumno ugotoviti, zakaj naj bi bil ugovor dolžnice obrazložen, ga pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki I. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Poleg tega pa je po oceni pritožbenega sodišča takšna odločitev tudi preuranjena. Prvostopenjsko sodišče je namreč očitno spregledalo, da je v vlogi z dne 08.09.2005 dolžnica (primarno) prosila prvostopenjsko sodišče, da sklep o izvršbi dopolni z manjkajočo dokumentacijo, ki naj bi jo upnik priložil k predlogu za izvršbo tj. specifikacijo neplačanih računov in zamudnih obresti (kontnik) in položnico v znesku 43.745,29 SIT z dne 08.07.2005, da bo lahko sploh vedela za kaj gre in izvršbi smiselno ugovarjala. Iz takšnih dolžničinih navedb izhaja, da ji verodostojna listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi tj. specifikacija neplačanih računov in zamudnih obresti (kontnik), sploh ni bila vročena. Resničnost takšnih navedb prvostopenjsko sodišče sploh ni preverjalo, čeprav je ta okoliščina pomembna za presojo obrazloženosti ugovora. V kolikor so namreč dolžničine navedbe resnične in ji verodostojna listina res ni bila vročena, dolžnica sploh ni imela možnosti obrazloženo ugovarjati zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Iz predloga za izvršbo, ki ga je dolžnica očitno prejela skupaj s sklepom o izvršbi, je namreč razvidna le skupna višina vseh zapadlih obveznosti (43.745,29 SIT) in vsota zakonskih zamudnih obresti od posameznih glavnic od dneva zapadlosti posamezne terjatve do 08.07.2005 (6.742,60 SIT). Višino posameznih neporavnanih obveznosti kot tudi datum njihove zapadlosti pa so razvidni le iz verodostojne listine. Če dolžnici ta listina ni bila vročena, potem sploh ni mogla preveriti utemeljenost upnikovega predloga za izvršbo in obrazloženo ugovarjati sklepu o izvršbi. V takšnem primeru bi šlo za situacijo, ko bi z opustitvijo vročitve pomembnih listin stranki bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Glede utemeljenosti upnikovih pritožbenih navedb, da je dolžnica najkasneje s predlogom za izvršbo dobila vse račune, na katere se nanaša uveljavljana terjatev, se pritožbeno sodišče ni moglo opredeliti, saj za takšno sklepanje ni podlage v spisu in bo moralo prvostopenjsko sodišče to dejstvo razčistiti v ponovljenem postopku. Prav tako bo šele v ponovljenem postopku mogoče ugotoviti, ali je dolžnica navedla v ugovoru kakšna pravno pomembna dejstva. V kolikor je namreč dolžnica prejela priloge, je njen ugovor dejansko neobrazložen, če pa prilog ni prejela, je prvostopenjsko sodišče preuranjeno odločalo o tem, ali gre za obrazložen ugovor.

Pritožbeno sodišče je zaradi ugotovljene bistvene kršitev določb postopka po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi po uradni dolžnosti (čl. 350/II ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ), po uradni dolžnosti in ob delni ugoditvi upnikovi pritožbi, izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču (3. točka I. odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V ponovljenem postopku bo tako moralo prvostopenjsko sodišče najprej nedvoumno ugotoviti, ali je bila dolžnici hkrati s sklepom o izvršbi in predlogom za izvršbo vročena tudi verodostojna listina oz. prepis verodostojne listine, na podlagi katere je upnik zahteval izvršbo. V kolikor bo ugotovilo, da je verodostojna listina dolžnici že bila vročena, bo moralo presojati, ali bi (glede na vsebino verodostojne listine in predloga za izvršbo) dolžničine navedbe v vlogi z dne 08.09.2005, če bi se izkazale za resnične, lahko privedle do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, ali ne, in ali je za svoje navedbe tudi predlagala dokaze. Če pa bo ugotovilo, da verodostojna listina, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, dolžnici ni bila vročena, ji bo to listino moralo najprej pravilno vročiti in ji s tem omogočiti, da se o njej izjavi. Rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi lahko začne teči šele od vročitve vseh listin, ki dolžnici omogočajo, da se obrazloženo ugovarja izdanemu sklepu o izvršbi in utemeljenosti upnikovega predloga za izvršbo.

Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo v novo sojenje, je sklenilo, da se odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridrži za končno odločbo (III. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).