Jedro

Pri odločanju o popolni oprostitvi plačila sodnih taks je v primerih, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo, potrebno pri ugotavljanju pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP in ZSVarPre.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se toženo stranko oprosti plačila sodne takse za revizijski postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom toženko delno oprostilo plačila sodne takse za revizijski postopek in sicer za znesek 539,00 EUR, v ostalem pa je njen predlog za taksno oprostitev zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati preostanek sodne takse za revizijski postopek v višini 400,00 EUR v osmih zaporednih mesečnih obrokih po 50,00 EUR, pri čemer je prvi obrok dolžna plačati v roku petnajst dni od dneva prejema plačilnega naloga, naslednjih sedem obrokov pa bo zapadlo v plačilo petnajstega dne v naslednjih sedmih mesecih, ki sledijo mesecu, v katerem je stranka prejela plačilni nalog za prvi obrok.

Toženka se proti sklepu pravočasno pritožuje in predlaga pritožbenemu sodišču, da jo v celoti oprosti plačila sodne takse za revizijo. Navaja, da je napačno sklepanje sodišča, ko podatke o dodatnih virih dohodkov tožene stranke iz leta 2013 prenaša v leto 2015, to je dve leti pozneje. Podatki DURS za leto 2014 so že znani in lahko sodišče preveri resničnost njenih navedb. Dodatni vir dohodkov v letu 2013 je bil 4.000,00 EUR bruto, neto 3.000,00 EUR iz dosojene odškodnine. Vendar v letu 2014 in 2015 tožena stranka ni prejela nobenih dodatnih sredstev ali odškodnin, zato je sklep sodišča neustrezen dejanskemu stanju. Tožena stranka je v letih 2014 in 2015 prejemala le 401,36 EUR mesečnih dohodkov, kar pomeni, da je določena sodna taksa večja kot dve pokojnini tožene stranke.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v 11. členu določa pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe. Ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neskladje določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 z Ustavo, sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje, če bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje (odločba Ustavnega sodišča RS U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015). Sicer pa sodišče stranko lahko delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

Sodišče prve stopnje je o predlagani oprostitvi plačila sodne takse odločalo na podlagi toženkine pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo je priložila predlogu za oprostitev plačila sodne takse in na podlagi poizvedb po uradni dolžnosti, v katerih je pridobila podatke iz uradnih evidenc (GURS, DURS, UE) ter banke. Na tej podlagi je ugotovilo, da toženka poleg pokojnine 401,36 EUR razpolaga še z drugim dohodkom mesečno v znesku 333,33 EUR, skupaj torej mesečno 734,69 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 538,40 EUR. Nadalje je ugotovilo, da je toženka solastnica nepremičnin in sicer ene polovice stanovanja, v katerem biva ter 1/10 dveh nepremičnin v k.o. X v vrednosti 21.665,50 EUR in 2.645,70 EUR, vendar je upoštevalo, da zaradi skupnosti nerazdeljenega premoženja teh nepremičnin ne more primerno izkoriščati. Odločitev o delni oprostitvi plačila sodnih taks je zato oprlo na ugotovitev, da že toženkin skupni dohodek 734,69 EUR presega merilo za oceno materialne ogroženosti pri odločanju o taksni oprostitvi v pravdnem postopku, ki izhaja iz določbe drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi z 8. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer pravilno izhodišče prvostopenjskega sklepa o tem, da je pri odločanju o popolni oprostitvi plačila sodnih taks v primerih, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo, potrebno pri ugotavljanju pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje po ustaljeni sodni praksi upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP in ZSVarPre. Tudi Ustavno sodišče je v zgoraj citirani odločbi kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker ta trenutno znaša 538,40 EUR, ga toženkina pokojnina 401,36 EUR ne dosega. Pritožba pa ima prav, da je sodišče k dohodkom toženke napačno prištelo še 333,33 EUR mesečno kot njen redni dodatni dohodek. Toženka je ne le v pritožbi, ampak tudi že pred odločitvijo prvostopenjskega sodišča opozorila, da ne prejema rednega dodatnega dohodka, ampak je šlo le za enkratno nakazilo odškodnine v letu 2013 v znesku 4.000,00 EUR bruto, medtem ko v letu 2014 in 2015 dodatnih sredstev ali odškodnin ni prejela. To pomeni, da njen redni mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker tudi delno plačilo sodne takse v znesku 400,00 EUR znaša toliko, kot toženkina mesečna pokojnina in ker nima drugih dohodkov, niti premoženja, iz katerega bi pridobivala dodatni dohodek, je po presoji pritožbenega sodišča upravičena do popolne oprostitev plačila sodne takse v revizijskem postopku. Pritožbi je zato ugodilo in sklep spremenilo tako, da se toženko oprosti plačila sodnih taks v celoti (3. točka 365. člena ZPP).