Jedro

V primeru, ko sklep o prenehanju družbe sprejme skupščina (družbeniki), izvede postopek za svojo (redno) likvidacijo družba sama po določbah Zakona o gospodarskih družbah. Ker v tem primeru ZGD nima posebnih določb, preneha delovno razmerje delavcem v takih primerih lahko le pod pogoji in na način, ki jih določata Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in Zakon o delovnih razmerjih (77. člen ZTPDR). Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ima posebne določbe o prenehanju delovnega razmerja le v postopku ali sodne likvidacije.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v drugem odstavku, sodba sodišča prve stopnje pa v celoti, se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 5.10.1998, za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežni delavki in za priznanje pravic iz delovnega razmerja do njegovega prenehanja na zakoniti podlagi. Sodišče je ugotovilo, da se je nad toženo stranko začela redna likvidacija s sklepom sodišča z dne 5.10.1998, ki je vpisan v sodni register. S tem dnem so vsem delavcem tožene stranke na podlagi 106. člena v zvezi s 182. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 - ZPPSL) prenehala delovna razmerja. Sporazum, ki sta ga stranki sklenili 20. 8. 1998, zato ni sporazum o prenehanju delovnega razmerja, ampak le dogovor o enkratnem nadomestilu zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zato navedeni sporazum ne more vplivati na pravice tožnice pri Zavodu za zaposlovanje. Dogovorjeno nadomestilo je tožnica dobila izplačano kot plačo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi navaja le, da se strinja z ugotovitvijo o prenehanju delovnega razmerja na podlagi zakona zaradi uvedbe likvidacije, zaradi česar ni potrebno še ugotavljanje trajnih presežkov. V delu, ki se nanaša na zahtevek za razveljavitev sporazuma z dne 20. 8. 1998, pa je sodišče druge stopnje štelo pritožbo kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe (v izreku sicer navede, da je v tem delu pritožbi ugodilo) in je zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v dopolnilno sojenje.

Predsednica senata sodišča prve stopnje je 31. 8. 2001 izdala popravni sklep, s katerim je prvostopno sodbo z dne 29.5.2000 popravila tako, da je v izrek sodbe dodala novo 1. točko, ki se glasi: "Sporazum, ki sta ga podpisala tožeča stranka in predstavnik tožene stranke dne 20. 8. 1998, se v celoti razveljavi.". To pomeni, da naj bi sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tak zahtevek tožnice. Prepis popravnega sklepa je bil strankam vročen 4. 9. 2001 z obrazložitvijo, da je prišlo do očitne pisne pomote pri prepisovanju izreka sodbe in da zavrnitev zahtevka tudi v tem delu izhaja iz obrazložitve sodbe. Sklep je postal pravnomočen 12. 9. 2001. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka 17. 9. 2001 vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni, je podana kršitev po 14. točki 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP). Sodišče je zmotno uporabilo določbe o likvidaciji družbe po ZPPSL, čeprav je šlo očitno za likvidacijo družbe na podlagi 455. člena Zakona o gospodarskih družbah. V teh primerih pa bi bilo za ureditev razmerij z delavci potrebno upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih. Tožena stranka sama je v odgovoru na tožbo navedla, da je temelj prenehanja delovnega razmerja sporazum, sklenjen pred uvedbo likvidacijskega postopka. Pri podpisu sporazuma pa so obstajale napake volje, zaradi katerih sporazum ne more biti veljaven.

Tožena stranka zaveze iz sporazuma o plačilu enkratnega nadomestila ni izpolnila, saj ji je za avgust 1998 izplačala le plačo, do katere je bila tožnica upravičena že po sami pogodbi o zaposlitvi.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pritožbene navedbe in tudi (sicer res skopo) obrazložilo, zakaj so dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje za odločitev bistvena, zaradi česar pritožbene navedbe ne morejo odločilno vplivati na drugačno odločitev. Zato se izpodbijana sodba lahko preizkusi.

Podan pa je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Sodišče druge stopnje je sprejelo pravno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnici delovno razmerje prenehalo že na podlagi zakona, z dnem uvedbe likvidacije nad toženo stranko. Zato je kot "pravnozmotno" zavrnilo tudi pritožbeno navedbo o potrebi po ugotavljanju trajno presežnih delavcev. S stališčem sodišča prve stopnje glede sporazuma z dne 20. 8. 1998 se pritožbeno sodišče po vsebini ni ukvarjalo, ker je zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v "dopolnilno sojenje". Štelo je namreč, da o tem delu tožbenega zahtevka v izreku ni bilo odločeno.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe (stran 3) netočno navedlo, da se je nad toženo stranko začela redna likvidacija s sklepom sodišča dne 5. 10. 1998. Z navedenim sklepom je registrsko sodišče odločilo le o tem, da se v sodni register vpišejo spremembe in dopolnitve določenih podatkov, ki izhajajo iz sklepa skupščine tožene stranke z dne 2. 9. 1998 o začetku redne likvidacije družbe. Gre torej za redno likvidacijo, ki temelji na odločitvi družbenikov o prenehanju družbe in ki jo družbeniki izvedejo sami po določbah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni lisr RS, št. 30/93 - ZGD), ne pa za sodno likvidacijo, ki jo izvede sodišče na ZPPSL. Sklep o likvidaciji sprejmejo družbeniki, pred začetkom likvidacije pa morajo ta sklep vpisati v register, šele nato se lahko opravi postopek likvidacije.

ZGD v določbah o prenehanju družb ne ureja izrecno vprašanj, povezanih z delovnimi razmerji delavcev, razen kolikor kot pogoj (predpostavko) za prenehanje družbe po skrajšanem postopku (394. člen, ki se na podlagi 456. člena ZGD smiselno uporabljalja tudi za d.o.o.), predpisuje tudi izjavo delničarjev, da so urejena vsa razmerja z delavci. Posredno se na delovna razmerja družbe v likvidaciji nanašajo tudi določbe 382. člena ZGD o nadaljevanju dejavnosti in 391. člena ZGD o nadaljevanju družbe. Neposredno pa govori o prenehanju delovnega razmerja v takih primerih določba 77. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR), po kateri delavcu preneha delovno razmerje pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, če je uveden postopek za prenehanje organizacije.

Pogoje in način prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja in sodne likvidacije ureja ZSPPL. ZPPSL v tretjem odstavku 1. člena izrecno omeji svojo veljavnost na postopke sodne likvidacije. Uporablja se le, kadar zakon določi, da likvidacijo izvede sodišče in kadar zakon ne določi, kdo izvede likvidacijo (v teh primerih jo potem izvede sodišče po ZPPSL). V primeru, da sklep o prenehanju družbe sprejme skupščina, pa po prvem odstavku 373. člena ZGD izvede postopek za svojo likvidacijo družba sama.

Ker v primeru redne likvidacije v ZGD o tem ni posebnih določb, preneha delovno razmerje delavcem v takih primerih lahko le pod pogoji in na način, ki jih določata ZTPDR in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR). Odločitev družbenikov za likvidacijo družbe nujno vsebuje tudi odločitev o tem, kaj bo z delavci, zaposlenimi v družbi oziroma njenem podjetju. Tako kot ni nujno, da vsem preneha delovno razmerje iz istih razlogov in istočasno, tudi ni nujno da vsem ali vsaj nekaterim sploh preneha. Preneha pa delovno razmerje delavcem lahko le iz razlogov, določenih z zakonom. Eden od možnih razlogov je tudi pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja.

V primeru sporazumnega prenehanja delovnega razmerja je konstitutivni akt, na podlagi katerega delovno razmerje preneha, pisni sporazum med delavcem in delodajalcem. Sklep, ki ga na podlagi sklenjenega sporazuma izda delodajalec, je le deklaratorne narave. Tožnica je zahtevala tako razveljavitev sporazuma kot sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja (tožba in pripravljalna vloga z dne 4. 5. 2000). Uveljavljala je napake volje (zmoto oziroma izsiljevanje) pri sklenitvi sporazuma, zaradi česar naj bi bilo prenehanje delovnega razmerja iz tega razloga nezakonito.

Zaradi zmotnega stališča, da je tožnici delovno razmerje prenehalo že na podlagi zakona, je sodišče štelo sporazum le kot sporazum o izplačilu enkratnega nadomestila. Zato o njegovi veljavnosti ni odločalo. O tem delu tožbenega zahtevka sodišče ni odločilo niti potem, ko mu je bilo to izrecno naloženo z izpodbijano sodbo. Namesto tega je sodišče prve stopnje izdalo le popravni sklep, s katerim pa je dejansko odločilo o tem zahtevku. S popravnim sklepom se namreč lahko popravijo le neskladja med izvirnikom in prepisom sodbe glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe. V obravnavani zadevi pa med izvirnikom sodbe, ki se nahaja v spisu (drugi odstavek 323. člena ZPP, list. št. 37 - 40) in prepisi sodbe takega neskladja ni. Tudi v izvirniku sodbe izreka o tožbenem zahtevku glede veljavnosti sporazuma ni. Tožnica se zoper popravni sklep ni pritožila. Vendar popravni sklep sam, čeprav je zoper njega možna posebna pritožba, ne vsebuje oziroma ne more vsebovati samostojne odločitve o tožbenem zahtevku. S popravnim sklepom se namreč sodba ne sme dopolnjevati s "popravki napak" do katerih je prišlo pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Popravni sklep je v celoti vezan na sodbo in postane njen del. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe. Na podlagi odločitve družbenikov za redno likvidacijo družbe, je bilo vprašanje delovnega razmerja tožnice rešeno s sporazumom, ki ga je tožena stranka očitno štela za sporazum o prenehanju delovnega razmerja (izpovedba likvidacijske upraviteljice, zaslišane na obravnavi 10. 5. 2000). Tožbeni zahtevek tožnice se je glasil na razveljavitev sporazuma zaradi zatrjevanih napak volje ob njegovi sklenitvi. Sodišče bo zato moralo ugotoviti vsa pravno pomembna (odločilna) dejstva, ki se nanašajo na vsebino sporazuma in predvsem vsa tista dejstva, ki so pomembna za presojo, ali so podane zatrjevane napake volje. Od odločitve o veljavnosti sporazuma z dne 20. 8. 1998 bo odvisna tudi odločitev o ostalih zahtevkih, najprej seveda o tem, ali gre za veljaven sporazum o prenehanju delovnega razmerja.

Na podlagi navedenega je revizijsko sodišče zato razveljavilo tako sodbo sodišča druge stopnje kot sodbo sodišča prve stopnje in temu sodišču vrnilo zadevo v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

O stroških revizijskega postopka je revizijsko sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.